Policija je v 72 državah članicah Interpola zasegla skupno 854.742 predmetov, od tega več kot polovico v Evropi. Glede na ugotovitve raziskave je zaznati izrazit porast nezakonitih izkopavanj v Afriki, Severni in Južni Ameriki ter Aziji in južnem Pacifiku. Število kaznivih dejanj v muzejih pa je upadlo v vseh regijah, z izjemo Severne in Južne Amerike, poroča portal The Art Newspaper.

S pandemijo povpraševanje nikakor ni upadlo
"Pandemija covida-19 je močno vplivala na kriminalce, vpletene v nezakonit promet s kulturnimi dobrinami, vendar nikakor ni zmanjšala povpraševanja po teh predmetih ali pogostosti tovrstnih kaznivih dejanj," je povedal Corrado Catesi, koordinator Interpolove enote za umetniška dela. "Ko so države uvedle omejitve potovanj in druge omejevalne ukrepe, so bili kriminalci prisiljeni poiskati druge načine za krajo, nezakonito izkopavanje in tihotapljenje kulturnih dobrin," je še dodal.

Število tovrstnih kaznivih dejanj, prijavljenih v obeh Amerikah v letu 2020, je bilo skoraj dvakrat večje od leta prej. V Evropi se je to število povzpelo s 5088 na 6251, v Aziji in Afriki pa se je skupno število prijavljenih tovrstnih kaznivih dejanj od leta 2019 zmanjšalo.

V okviru operacije Pandora, v kateri so evropski organi pregona združili prizadevanja zoper nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami, je bilo lani zaseženih več kot 56.400 predmetov, še navaja poročilo.

Mojstrovine bodo zmeraj zaželene
Sicer sta bili v letu 2020 med odmevnejšimi kaznivimi dejanji, povezanimi z umetniškimi deli, kraja platna Spomladanski vrt župnije v Nuenenu Vincenta van Gogha iz muzeja Singer Laren na Nizozemskem in kraja treh mojstrovin iz 16. in 17. stoletja iz galerije Christ Church v Oxfordu v Veliki Britaniji – šlo je za platna italijanskih slikarjev Annibala Carraccija in Salvatoreja Rose ter Nizozemca Anthonyja Van Dycka.