Ulay (1943) in Jan Fabre (1958). Foto: Primož Korošec/Carlotta Manaigo

Pogovor z umetnikoma bo gostil reški Muzej moderne in sodobne umetnosti (MMSU), organizirajo pa ga v sklopu tako rekoč inavguracijske izvedbe programa Sodobne performativne prakse, ki ga izvaja Creative Cultural Alliance (CCA). Ulay in Jan Fabre se bosta pogovarjala s soustanoviteljico CCA-ja Danielo Urem in sodobnim umetnikom Igorjem Eškinjo, pogovor pa bo moderiral multidisciplinarni umetnik in producent Ivan Talijančič.

Razpravljali bodo o polju časovno bazirane (time-based) umetnosti 21. stoletja, pri kateri se opuščajo tradicionalne opredelitve žanrov in disciplin v korist raznovrstnih, fluidnih in hibridnih umetniških oblik. Kot so še zapisali organizatorji, se lahko Ulaya in Fabra nedvomno obravnava kot prva izmed zagovornikov multidisciplinarnih performativnih praks, ki nasprotujejo vsem konvencijam.

Ulay. Foto: Mestna galerija Ljubljana

Začetnik body arta, performansa in polaroidne umetnosti
Ulay se je kot Frank Uwe Laysiepen rodil leta 1943 v nemškem mestu Solingen. Pozneje je živel in ustvarjal v Amsterdamu, kjer je spoznal tudi Marino Abramović. Kemija, ki se je rodila, ju je za več kot desetletje združila v enega najbolj razvpitih in najspornejših umetniških parov v zgodovini. Njuna zveza se je začela resno krhati po desetih letih osebne in umetniške simbioze. Dve leti pred velikim finalom v letu 1988 – projektom Great Walk of China – med seboj sploh nista več govorila.

Od leta 2009 živi med Amsterdamom in Ljubljano, zadnja leta se med drugim posveča problematiki pitne vode. Pred leti je režiser Damjan Kozole posnel film Projekt: rak, v katerem spremljamo umetnika, kako se med zdravljenjem s kemoterapijo z namenom svojevrstnega obreda poslavljanja še zadnjič pozdravi s prijatelji in se zato odpravi na pot od Amsterdama in Berlina do New Yorka. Sicer pa Ulay velja za začetnika body arta, performansa in polaroidne umetnosti.

"In medtem ko se Marina sonči v medijski slavi popzvezdniškega formata, ostaja Ulay v prijetni senci, čeprav je na umetniškem polju še vedno zelo dejaven. Še vedno je 'najslavnejši neznani umetnik', kot se rad sam predstavi," so zapisali v utemeljitvi Trendove nagrade, ki jo je prejel leta 2017. "Če je Marina Abramović babica performansa, je Ulay nesporni dedek polaroidne umetnosti," so še takrat zapisali podeljevalci nagrade.

Pogovor bo gostil reški Muzej moderne in sodobne umetnosti (MMSU), ki je v isti zgradbi kot univerzitetna knjižnica. Foto: Wikipedia Commons
Foto: Epa

Performer, scenograf, koreograf, dramatik in vizualni umetnik
Leta 1958 v Antwerpu v Belgiji rojeni Jan Fabre velja za enega najbolj inovativnih in mnogostranskih sodobnih avtorjev, ki že več kot tri desetletja deluje kot performer, scenograf, koreograf, dramatik in vizualni umetnik. Njegovo vsestransko delo smo imeli večkrat priložnost videti tudi v Sloveniji.

Že umetniško udejstvovanje je mladega Fabra pogosto vznemirjalo. V enem izmed svojih performansov, naslovljenem Denar, je zažigal svežnje denarja posameznikov iz občinstva, nato pa je s tem pepelom ustvarjal risbe. V naslednjih letih je ustvaril obsežen opus inovativnih in kontroverznih gledaliških predstav.

Poleg starih ritualov in filozofskih vprašanj se Fabre ukvarja tudi s temami, kot so nasilje, poželenje, lepota in erotika. Telo v vseh njegovih oblikah je predmet njegovih raziskav od zgodnjih 80. let preteklega stoletja. Kot so še zapisali organizatorji, je Jan Fabre znan po tem, da širi obzorja vsakega žanra, ki mu nameni svojo neizmerno umetniško vizijo.

Petkov dogodek, ki se začne ob 18. uri, organizira CCA v sodelovanju s Fabrovim gledališčem Troubleyn, fundacijo Ulay in reškim MMSU-jem.