Zgodba s skupno prijavo rudnikov živega srebra na Unescov seznam svetovne dediščine se je začela leta 2006, ko so vlogo pripravile Slovenija, Španija in Mehika, ki so skupaj kandidirale dvakrat in obakrat za en glas zgrešile vpis na seznam. Mehika je nato od kandidature odstopila. Foto: MMC RTV SLO
Zgodba s skupno prijavo rudnikov živega srebra na Unescov seznam svetovne dediščine se je začela leta 2006, ko so vlogo pripravile Slovenija, Španija in Mehika, ki so skupaj kandidirale dvakrat in obakrat za en glas zgrešile vpis na seznam. Mehika je nato od kandidature odstopila. Foto: MMC RTV SLO
Barje
Slovenija je do zdaj na Unescov seznam vpisala Škocjanske jame, v skupnem projektu s Švico pa tudi kolišča na Barju. Foto: MMC RTV SLO
Tržnica
V načrtu za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine je tudi Plečnikova Ljubljana, ki si to po mnenju ministra že dolgo zasluži. Foto: BoBo

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v primeru pozitivnega poročila pričakuje tudi končno odločitev na sestanku Unesca v začetku poletja. O tem se je ob robu zasedanja ministrov EU-ja pogovarjal s španskim kolegom Josejem Ignaciom Wertom Ortego, ki v Bruslju zastopa drugo predstavnico kandidature. Slovenija in Španija sta se, kot je znano, skupno odločili za prijavo vpisa idrijskega rudnika in španskega rudnika Almaden na Unescov seznam svetovne dediščine.
Ministra sta se dogovorila, da bosta po objavi in preučitvi tega poročila uskladila konkretne korake, tako v okviru Unesca kot tudi v stikih z državami, ki so zastopane v odboru, ki bo nato čez poldrugi mesec odločal o vključitvi obeh rudnikov na Unescov seznam. Strinjala sta se, da je tesno sodelovanje med državama v obojestransko korist in seveda v interesu tega pomembnega mednarodnega priznanja za rudnika, ki predstavljata edinstveno evropsko kulturno dediščino. "V prihodnjih dneh pričakujemo poročilo strokovne komisije Icomos, nadejamo se, da bo to poročilo ugodno, in upamo, da bo v Sankt Peterburgu konec junija oziroma v začetku julija sprejeta pozitivna odločitev," je v povedal minister.
"Z vpisom bi svojo dediščino tudi dodatno zaščitili"
Z vpisom rudnika na Unescov seznam, za kar si Slovenija prizadeva že nekaj let, bi država to svojo industrijsko in tudi kulturno dediščino po ministrovih besedah dodatno zaščitila in ustvarila še eno točko, zanimivo s turističnega in gospodarskega vidika, obenem pa bi si s tem naložila tudi nekatere obveznosti. Poleg tega pa bi se Slovenija, ki ima veliko slabo vzdrževanih objektov, spomenikov, gradov in industrijskih objektov, po ministrovih besedah zavezala, da bo za spomenik skrbela bolje.
Z vpisom na Unescov seznam bi dobil Rudnik določene vire prihodkov, ki bi omogočili, da bi zanj bolje skrbeli, vseeno pa bi bilo treba hkrati za to rezervirati tudi nekaj sredstev v proračunu, pravi minister. Konkretnih finančnih ocen po njegovih besedah še ni.
Prizadevanje tudi za druge slovenske dragulje
Minister je poudaril velik pomen rudnika, ki je bil dolga leta največji rudnik živega srebra v Evropi oziroma na svetu, zato meni, da bo zanj preprosto treba ustrezno poskrbeti. "Smiselno je, da se trudimo, da slovenske dragulje na področju naravne in kulturne dediščine vpisujemo v svetovno dediščino Unesca. Imamo tudi že ideje za naprej - Plečnikova Ljubljana je nekaj, kar si to že dolgo zasluži ... to nalogo smo si zadali," je še pojasnil minister Žiga Turk. Kdaj bo Slovenija podala vlogo, za zdaj še ni znano.
Na vprašanje, ali Slovenija Unescu redno plačuje članarino in ali bi lahko bile morebitne neporavnane finančne obveznosti ovira za vpis idrijskega rudnika na Unescov seznam, je Turk odgovoril, da je to treba preveriti.