Valvasorjevi priznanji sta šli v Slovenski etnografski muzej (SEM) za postavitev prvega dela stalne razstave Med naravo in kulturo ter k Mileni Koren Božiček in Mojci Jenko za razstavo Ivan Napotnik 1888-1960: Iz javnih in zasebnih zbirk, ki je bila na ogled v Galeriji Velenje in v ljubljanski Narodni galeriji. Najvišja stanovska priznanja, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, so dobitnikom izročili na slovesnosti v Narodni galeriji dan pred mednarodnim dnevom muzejev, ki bo 18. maja.

Pionirka muzeološkega načrtovanja v Pomurju
Irena Šavel se je po diplomi na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1974 zaposlila kot kustosinja v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota. Nekaj let je vodila enoto muzeja v okviru Kulturnega centra Miška Kranjca, med letoma 1992 in 2003 pa je bila direktorica muzeja. Šavlova je pionirka načrtnega muzeološkega raziskovanja v Pomurju, ki ga je od svojega prihoda v muzej do danes zgradila v celovit sistem. Skozi to obdobje je pomurska arheološka dediščina postala poznana in spoštovana tako v okviru najvišjih strokovnih standardov kakor v širši javnosti, je v utemeljitvi med drugim zapisala komisija za podelitev Valvasorjeve nagrade in priznanj.

Šestnajstletno načrtno topografsko raziskovanje in natančno lociranje arheoloških najdišč Prekmurja je Irena Šavel leta 1991 sklenila s publikacijo Arheološka topografija Slovenije - Topografsko področje XX (Prekmurje), tej raziskavi pa so sledile številne druge. Svoj odnos do gradiva, za katerega skrbi kot kustosinja v muzeju, zna Šavlova prenesti v razstave, ki po prepričanju komisije "vedno znova navdušujejo tako s svojo strokovno doslednostjo in dokumentarnostjo kot s posebnim odnosom, s katerim avtorica obiskovalce prestavlja v svet prednamcev".

Prvi del stalne razstave Med naravo in kulturo v SEM je postavljen po vseh sodobnih muzeoloških strokovnih merilih. Razstava je zanimiva, poučna in prijazna do obiskovalcev. Avtorjem je uspela uravnoteženost med muzejskimi predmeti, oblikovanjem razstave, avdiovizualijami in drugimi scenskimi efekti, je v utemeljitvi priznanja med drugim zapisala komisija. Kot je še dodala, je kolektiv muzeja s postavitvijo in odprtjem razstave v slovenski kulturni prostor vnesel novo ustvarjalno svežino.

Prvi temeljit pregled Napotnikovega opusa
Pobudnica projekta Ivan Napotnik 1888-1960: Iz javnih in zasebnih zbirk, ki je potekal na dveh lokacijah hkrati, v Narodni galeriji v Ljubljani so bile na ogled Napotnikove umetnine iz zasebnih zbirk, v Galeriji Velenje pa iz javnih zbirk, je bila galerija Velenje oziroma vodja galerije Milena Koren Božiček. S projektom, ki sta ga pripravili skupaj z Mojco Jenko iz Narodne galerije, je umetnostnozgodovinska stroka prvič dobila temeljit pregled umetnikovega opusa. Avtorici sta Napotnika primerno umestili v slovenski likovni prostor ter dokumentirali njegova dela v zasebnih in v javnih zbirkah, je zapisano v utemeljitvi priznanja.

Sedem častnih Valvasorjevih priznanj
Na slovesnosti so podelili tudi sedem častnih Valvasorjevih priznanj družini Smole za ureditev Palčave šiše v vasi Plešce na Hrvaškem, Renati Šribar za donacijo diapozitivov iz zapuščine Vinka Šribarja Slovenskemu etnografskemu muzeju, Žigi Šmitu za uveljavljanje naravoslovnih metod pri proučevanju in varovanju kulturne dediščine, Adolfu Urbancu za konserviranje litoželeznih izdelkov dvorske železarne in drugih muzealij iz zbirk Dolenjskega muzeja Novo mesto, akademski slikarki Alenki Gerlovič za donacijo slikarskih umetnin Posavskemu muzeju Brežice, Antonu Stipaniču za donacijo radijskih aparatov Belokranjskemu muzeju Metlika in Darji Okorn za ureditev muzejske sobe Pirčeva barvarna in družina v hiši na Roženvenskem klancu v Kranju.