Bokova je ob predaji certifikata opozorila, da status svetovne kulturne dediščine poleg časti prinaša odgovornost za njeno ohranjanje. Foto: EPA
Bokova je ob predaji certifikata opozorila, da status svetovne kulturne dediščine poleg časti prinaša odgovornost za njeno ohranjanje. Foto: EPA
Ljudje drvijo gledat ognjemet, le eno od številnih prireditev v okviru desetdnevnega praznovanja tisočletnice Hanoja. Foto: EPA

V petek, ko so v Hanoju začeli praznovati tisočletnico prestolnice Vietnama, je pred kipom kralja Ly Thai Toja, ki je mesto izbral za prestolnico leta 1010, direktorica Unesca Irina Bokova prestižni certifikat izročila hanojskemu županu. Unesco je Thang Long (v družbi še 14 drugih lokacij z vsega sveta) sicer na seznam svetovne kulturne dediščine uvrstil že avgusta.

Zaklad, odkrit šele pred osmimi leti
Ostanke citadele in dragocenih relikvij fevdalnih dinastij so odkrili pred osmimi leti, med polaganjem temeljev za gradnjo nove narodne skupščine. Arheologi so odkopali več tisoč artefaktov, med njimi ostanke terakotnih zmajev, glave feniksov, keramične predmete, topove, meče, kovance. Izkopavanja so razkrila temelje stare palače in ostanke osrednjega Prepovedanega mesta, stare 1300 let, iz obdobja kitajske dinastije Tang.

13 stoletij na prepihu različnih civilizacij
Kralj Ly Thai To je mesto osvobodil po tisočletni kitajski nadvladi. Vietnamsko prestolnico je prenesel iz Ninh Binha v delto Rdeče reke in jo poimenoval Thang Long, "leteči zmaj". Mesto je svoj status izgubilo samo za nekaj desetletij sredi 19. stoletja. Unesco je ocenil, da je bila citadela regionalno središče politične moči skoraj 13 stoletij in da lokacija odseva "enkratno in specifično kulturo jugovzhodne Azije v dolini spodnjega toka Rdeče reke", na križišču vplivov - Kitajske s severa in kraljestva Champa z juga.

Arheološko reševanje citadele se je začelo januarja letos. Japonska je za triletni projekt primaknila dobrega 1,1 milijona dolarjev oziroma okoli 800 tisoč evrov.