Začasna odredba je tako nehala veljati, s tem pa tudi zadržanje sklepa o njegovi razrešitvi. Ministrstvo je sklep, s katerim je Damjanoviča razrešilo s položaja direktorja, izdalo 18. oktobra. Razrešitev bi se morala zgoditi 15. novembra, a se je Damjanovič na to odzval z upravnim sporom. Upravno sodišče je na prvi stopnji ugodilo njegovi zahtevi za izdajo začasne odredbe in do pravnomočne odločitve v tem upravnem postopku zadržalo učinkovanje sklepa ministrstva.

Kot so pojasnili na vrhovnem sodišču, je to pritožbi ministrstva na seji prejšnji četrtek ugodilo in spremenilo odločitev upravnega sodišča, tako da je zavrnilo Damjanovičevo zahtevo za izdajo začasne odredbe. Ob reševanju pritožbe je vrhovno sodišče presodilo, da Damjanoviču z razrešitvijo z mesta direktorja ne nastaja težko popravljiva škoda, ki bi jo morali preprečiti z izdajo začasne odredbe. Začasna odredba po zakonu o upravnem sporu predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje do pravnomočne odločitve sodišča o vloženi tožbi. Odločanje o začasni odredbi zato zahteva restriktiven pristop.

Imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju, povezano z varstvom javnega interesa in izvajanjem javnih nalog, tudi na položaj direktorja javnega zavoda, je privilegij in ne pravica posameznika, poudarja vrhovno sodišče. Torej samo zaradi neimenovanja na ta položaj ali izgube tega položaja ne more priti do posega v pravno varovani položaj posameznika, ki bi presegal materialne posledice, ki mu ob izgubi takega položaja nastanejo, kot je plača, in ki so ob uspehu v sodnem postopku tudi popravljive. Sklep ministrstva, da se Damjanoviča razreši s položaja, tako velja, odločitev pa lahko Damjanovič zdaj izpodbija z drugimi pravnimi sredstvi. V primeru, da bi s tožbo uspel, bo lahko zahteval povračilo prej omenjene škode, nastale z naslova plač in prispevkov.

Razlogov, zaradi katerih je minister Tone Peršak oktobra izdal sklep o Damjanovičevi razrešitvi, na ministrstvu niso pojasnili. Je bil pa na spletu objavljen izsek iz sklepa, iz katerega je razvidno, da je minister ugotovil, da pri svojem delu ni ravnal po predpisih in splošnih aktih zavoda, ni izpolnjeval obveznosti do ustanovitelja in je kršil obveznost dobrega poslovanja.

Damjanovič, ki je na čelu filharmonije od oktobra 2003, tretji zaporedni mandat bi se mu iztekel oktobra prihodnje leto, je bil v zadnjem letu in pol kot direktor SF-ja večkrat tarča očitkov zaposlenih o neprimernosti za to funkcijo. Sindikata Sviz in Glosa sta ga pozvala k odstopu, na nezadovoljstvo pa so opozorili tudi s stavko zaposlenih na delovnem mestu in protestnim shodom pred ministrstvom. Vmes je odstopil šef dirigent Uroš Lajovic, nedavno pa je svoj odhod najavila še pomočnica direktorja za zbor Martina Batič, ki jo je prav tako pripeljal v zavod.

Ena stavka zakonita, druga ne
Damjanovič, ki je čelu SF od oktobra 2003, mandat pa bi se mu iztekel oktobra prihodnje leto, je vse očitke zavračal. Trdil je, da so bistveni razlog za nastale razmere v SF "neupravičena napredovanja, ki so jih zahtevali zaposleni". Zaradi domnevno nezakonitih stavk zaposlenih je vložil tudi tožbo na delovno sodišče. To je pred kratkim presodilo, da je bila opozorilna stavka, ki so jo izvedli 5. decembra lani, zakonita, stavka 1. januarja letos pa ne.