Univerza v Sydneyju je krsto kupila pred 150 leti; od takrat jo je že več arheologov (nepravilno) katalogiziralo kot prazno. Foto: Reuters
Univerza v Sydneyju je krsto kupila pred 150 leti; od takrat jo je že več arheologov (nepravilno) katalogiziralo kot prazno. Foto: Reuters
mumija
Kadar znanstveniki najdejo lepo ohranjene, cele mumije, jih praviloma ne mrcvarijo v imenu preiskav - prav zato je tak, že krepko poškodovan primerek na svoj način izredno dragocen. "Lahko si začnemo postavljati skrajno intimna vprašanja, na katera imajo te kosti odgovor - vprašanja o prehrani, o boleznih, o življenjskem slogu, o tem, kako je ta oseba živela in kako je umrla," je zadovoljen Fraser. Foto: Reuters

Akademiki bodo s sodobno tehnologijo skušali sestaviti kosce starodavne uganke. "Lotevamo se izjemno detajliranega, preciznega postopka raziskovanja ostankov v krsti, ki naj bi odgovoril na cel kup vprašanj, predvsem pa na vprašanje: kdo je sploh v krsti?" je pojasnil vodja raziskave Jamie Fraser.

Mumija v krsti je razbita na milijon malih delcev, ki so bili v zadnjih stoletjih grobo premetavani. "Najverjetneje je krsto odprl ropar grobnic in brskal po njej za dragulji in amuleti," ugiba Fraser.

Hieroglifi na krsti razkrivajo, da je bila izdelana za svečenico Mer-Neith-it-es, a ta podatek žal ni dokončen: arheologi v krstah pogosto najdejo druge ostanke od tistih, ki spadajo vanje. Preprodajalci staroegipčanskih artefaktov so pogosto praznili krste in vanje zapirali druge mumije, če so kupci to od njih zahtevali.

Mer-Neith-it-es je živela okrog leta 600 pr. Kr., kar je bilo še zadnje obdobje, ko so Egiptu vladali tam rojeni vladarji. Živela in delala je v templju Sekmet, boginje z levjo glavo.

Rekonstrukcijo skrivnostnega pokojnika so Avstralci začeli s serijo laserskih skeniranj, na podlagi katerih bodo ustvarili 3D-modele ostankov, in pa detajliranim ultrazvokom. Radiolog John Magnussen je optimističen: čeprav so ostanki zelo poškodovani, še vedno lahko povedo določeno zgodbo. "Gre za nekoga starejšega; vidne so degenerativne spremembe, križnica pa je zraščena, kar pomeni, da gre za odraslega človeka." Natančneje, verjetno gre za osebo, starejšo od 30 let.

Posnetki so pokazali še, da so kosti v stopalih in gležnjih večinoma nepoškodovane. Egiptologinja Connie Lord upa, da bo med ostanki stopal lahko identificirala nohte, saj so ti kot nalašč za precej natančno določanje starosti.

Kadar znanstveniki najdejo lepo ohranjene, cele mumije, jih praviloma ne mrcvarijo v imenu preiskav - prav zato je tak, že krepko poškodovan primerek na svoj način izredno dragocen. "Lahko si začnemo postavljati skrajno intimna vprašanja, na katera imajo te kosti odgovor – vprašanja o prehrani, o boleznih, o življenjskem slogu, o tem, kako je ta oseba živela in kako umrla," je zadovoljen Fraser.

Skrivnosti postopka balzamiranja
Pregled glave je pokazal, da so starodavni mumifikatorji smolo v lobanjo vlili po tem, ko so iz nje že odstranili možgane - to je podobna tehnika, kot jo poznamo že od ene najslavnejših mumij v zgodovini, Tutankamona.

Za dokončne izsledke bodo verjetno potrebna še leta raziskav; v tem času bo krsta Mer-Neith-it-es razstavljena v novem muzeju na univerzitetnem kampusu; posebna postavitev bo dokumentirala tudi detektivski lov na identiteto pokojnika ali pokojnice.