Venera v krznu naj bi nastala leta 1640, v Sanssouci pa se je zdaj po več kot 70-letni odsotnosti vrnila iz zasebnih rok. Foto: EPA
Venera v krznu naj bi nastala leta 1640, v Sanssouci pa se je zdaj po več kot 70-letni odsotnosti vrnila iz zasebnih rok. Foto: EPA
Venera v krznu
Slika Venere je zgolj ena izmed 2.000 - po nekaterih podatkih celo 4.000 - umetnin, ki jih od druge svetovne vojne pogreša sklad pruskih dvorcev in vrtov Berlin-Brandenburg. Foto: EPA

Za stvaritev, ki je naslikana v slogu flamskega mojstra Petra Paula Rubensa (1577-1640), vendar naj ne bi bila njegovo delo, se domneva, da je nastala prav v letu mojstrove smrti. Več kot sedemdeset let odsotna slika se je v dvorec zdaj vrnila iz zasebnih rok.

Vendar je Venera zgolj ena izmed 2.000 - po nekaterih podatkih celo 4.000 - umetnin, ki jih od druge svetovne vojne pogreša sklad pruskih dvorcev in vrtov Berlin-Brandenburg, hkrati pa je tudi ena izmed prvih slik velikega formata, ki so se po letu 1958 vrnile v galerijo tega dvorca. Leta 2012 se je tja vrnila na primer prav Rubensova slika Salome z glavo Janeza Krstnika.

Sanssouci oziroma "brez skrbi"
Sanssouci, kar po francosko pomeni "brez skrbi", stoji v Potsdamu blizu Berlina. Pruskemu kralju Frideriku II. Velikemu je služil kot poletna rezidenca, pravzaprav je bil to njegov najljubši dvorec. Arhitekt Georg Wenzeslaus von Knobelsdorff ga je zgradi v rokokojskem slogu po vzoru Versaillesa, tako da ima velik pomen tudi park, ki ga obdaja.

Po drugi svetovni vojni in delitvi Nemčije je bil Sanssouci vzhodnonemška turistična zanimivost, po združitvi je bila izpolnjena tudi Friderikova zadnja želja, in sicer da bi bil pokopan v svoji najljubši rezidenci.

Od leta 1990 je Sanssouci kot del kompleksa pruskih dvorcev in vrtov v Potsdamu in Berlinu na Unescovem seznamu kulturne dediščine.