Multidisciplinarni festival gledališča, glasbe in plesa Mittelfest '23, ki ga odpirajo drevi, se bo sklenil 30. julija. Slovesno ga bodo odprli v soboto, 22. julija, ob 18.30.

Na prvi dan festivala bosta družno nastopila večjezična in raznolika zasedba Janoska ter simfonični orkester Furlanije -  Julijske krajine. Foto: Mittelfest
Na prvi dan festivala bosta družno nastopila večjezična in raznolika zasedba Janoska ter simfonični orkester Furlanije - Julijske krajine. Foto: Mittelfest

Neizogibno, ki je torej tema letošnjega festivala, se odraža tudi v misli enega od prvih umetniških vodij festivala Giorgia Pressburgerja (1937–2017). Veljal je za pristnega predstavnika srednje Evrope, predanega kulturi, ki je svoje življenje kot pisatelj, režiser in prevajalec posvetil soočanju in medsebojnemu odkrivanju med njegovo domovino Madžarsko in izbrano deželo Italijo, so zapisali pri festivalu.

Natančen program Mittelfesta '23
si lahko pogledate tukaj.

"Kdo ve, morda je vsaka usoda vendarle izbira"
"Naš čas, če se ozremo nazaj, se razteza linearno in zanesljivo kot nit, ki jo tkejo latinske sojenice ali germanske norme, skrivnostne predice zapletenih človeških dogodkov. Vsako dejstvo se razkrije kot neizogiben trenutek v eni sami dolgi zgodbi. To velja za življenje vsakega od nas in za življenje vseh. Ali to pomeni, da odločitve, ki jih sprejemamo, niso takšne, ker jih določa že dana usoda? Ali drsimo hitro kot kroglice po nagnjeni ravnini, naravnost proti cilju, ki se mu ni mogoče izogniti? Kaj če bi se le nekaj korakov pred prihodom nekaj zgodilo in bi se tok dogodkov spremenil? Če bi se ena od žogic odbila od letala, ali bi bilo to prav tako neizogibno dejstvo?" pa se je vprašal zdajšnji umetniški vodja Mittelfesta Giacomo Pedini.

Dodal je še, da se vedno znova "znajdemo v položaju, ko se moramo sprijazniti ali se boriti s sprejetimi in zgrešenimi odločitvami, pri čemer nikoli ne vemo, v dobrem ali slabem, ali je ciljna črta v prihodnosti neizogibna ali ne. Kdo ve, morda je vsaka usoda vendarle izbira".

V predstavi Mehanika razdalje, ki bo na sporedu 22. julija, trojica plesalcev raziskuje prostore Nacionalnega arheološkega muzeja v Čedadu s pomočjo site-specific predstave, v kateri lahko občinstvo izbira in meri razdaljo opazovanja. Foto: Mittelfest
V predstavi Mehanika razdalje, ki bo na sporedu 22. julija, trojica plesalcev raziskuje prostore Nacionalnega arheološkega muzeja v Čedadu s pomočjo site-specific predstave, v kateri lahko občinstvo izbira in meri razdaljo opazovanja. Foto: Mittelfest

Porojen iz vnovičnega srečanja med Vzhodom in Zahodom
Mittelfest je nastal leta 1991 v obdobju ponovnega srečanja med Vzhodom in Zahodom v okviru Pentagonale, ki so jo takrat sestavljale vlade Italije, Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške in Madžarske. Z leti se je ta razširila na 19 držav Srednje in Vzhodne Evrope in se spremenila v Srednjeevropsko pobudo.

Na prvem festivalu si je vlogo umetniškega vodje delilo pet osebnosti iz ravno toliko držav – ob že omenjenem Pressburgerju še Tomas Ascher (Madžarska), Jovan Ćirilov (takratna Jugoslavija), Jiri Menzel (takratna Češkoslovaška) in George Tabori (Avstrija).

Spodbujanje dialoga med 27 evropskimi državami
Mittelfest je danes po eni strani izložba predstav v živo v Italiji, po drugi pa je kulturna ustanova, ki iz Čedada deluje kapilarno po celotnem ozemlju Furlanije - Julijske Krajine. Združenje deluje kot most med nacionalno in srednjeevropsko razsežnostjo. Mittelfest je s svojim festivalom že 30 let stičišče različnih jezikov in kultur srednjeevropskega in balkanskega prostora.

Prek gledališča, glasbe in plesa spodbuja dialog med 27 evropskimi državami – poleg Italije in Slovenije še z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Belorusija, Bosno in Hercegovina, Bolgarijo, Hrvaško, Estonijo, Nemčijo, Grčijo, Kosovom, Latvijo, Litvo, Severno Makedonijo, Moldavijo, Črno goro, Nizozemsko, Poljsko, Češko, Romunijo, Srbijo, Slovaško, Švico, Madžarsko in Ukrajino.