Arhitekt Mušič je že ob februarski izvolitvi za predsednika (predtem je bil od smrti dotedanjega predsednika, akademika Jožeta Trontlja, namestnik predsednika) spomnil na prastaro pravilo, ki velja od ustanovitve prvih evropskih akademij v 17. stoletju, da je namreč akademija vedno vredna natanko toliko, kolikor so vredni njeni člani. V pogovoru za Sobotno prilogo Dela je kandidat dejal, da imajo lahko člani SAZU-ja velik vpliv. "Mislim, da bi moral v družbi obstajati večji interes, da se te izjemne osebnosti vključijo v najpomembnejše institucije, ki odločajo in pripravljajo študijske programe, ki odločajo o raziskovalnih programih, o usmeritvah v znanosti, o odločitvah, ki so pomembne za umetniška področja."
Povečati vlogo akademikov pri vladnih odločitvah
Meni tudi, da bi morali akademiki sodelovati pri vladnih odločitvah, saj bi lahko s svojo modrostjo veliko prispevali in tudi preprečili kakšno neumnost, poleg tega pa je njihova prednost to, da so večinoma že upokojeni in s tem popolnoma neobremenjeni in neodvisni. "Žal sem v šestih letih, kolikor sem v vodstvu akademije, spoznal, da se nekatere institucije očitno namenoma izogibajo sodelovanju z akademiki," je še pojasnil Mušič.

Nizko število žensk v SAZU-ju pripisuje več razlogom, med drugim, "da se stara in da je zelo malo prostih mest za nove člane". "V zadnjih šestih letih smo izvolili le dva. Drugi razlog je, da v našo akademijo ne sprejemamo nekaterih kategorij, ki bi jih verjetno morali, denimo vrhunskih reproduktivnih umetnikov - igralcev, plesalcev in glasbenikov -, ki so jim druge akademije že davno odprle vrata."
Splichal za večje povezovanje z mladimi
Komunikolog Slavko Splichal, ki je redni član akademije od leta 2009, je v pogovoru za Sobotno prilogo dejal, da bi bilo treba v delovanju SAZU-ja marsikaj spremeniti. Po zakonu je SAZU opredeljen kot najvišja institucija na področju znanosti in umetnosti v Sloveniji, a je ta odnos po njegovem mnenju zdaj prešibek. Akademija bi se morala sistematično lotiti obravnave za znanost, umetnost in celotno družbo ključnih razvojnih vprašanj, je prepričan. Prav tako mora akademija spoznati, da smo vstopili v dobo globalne digitalizacije, ter poiskati potencialne mecene in mlajše sodelavce.
Splichal se v svojem programu zavzema za povezovanje z mladimi, "saj brez njih akademija izgublja stik z večinskim delom znanosti in umetnosti". S tem je povezana težava premajhne učinkovitosti delovanja akademije. "Z večjo učinkovitostjo bi se podoba SAZU-ja tudi v očeh slovenske javnosti spremenila in ne bi bilo zgolj nenehnega spraševanja, kakšne bonitete imajo njeni člani, ne da bi koga zanimalo, kaj sploh počno," je še prepričan.

Bajd: Akademiki naj bodo dejavni tudi na Novem trgu 3
Tadej Bajd, raziskovalec gibanja ljudi in strojev, ki je redni član SAZU-ja prav tako postal leta 2009, od leta 2011 pa je njegov podpredsednik, se bo zavzemal predvsem za več delavnosti na Novem trgu 3, kar pomeni več posvetov o znanosti in umetnosti, o organizaciji raziskovalnega in umetniškega dela, predvsem pa podpiranje slovenščine, "da bi ta postala in ostala najljubši predmet večine slovenskih otrok".
Glede pripomb, ki sta jih občasno deležna število in zaprtost razredov akademije, Bajd pravi, da je delitev na toliko razredov stara, vendar verjetno ne najbolj smiselna. Meni, da bi bili dovolj trije razredi – naravoslovje in tehnika, humanistika in družboslovje ter umetnost, kakor je tudi na drugih akademijah. V SAZU-ju vidi edino slovensko ustanovo, ki je res neodvisna in lahko družbena vprašanja obravnava drugače.