Po dvestotih letih na morskem dnu so bili kovanci vse prej kot v idealnem stanju - nekateri so bili med seboj zlepljeni v velike gmote, včasih v obliki skrinj ali vreč, v katerih so bili spravljeni. Foto: Reuters
Po dvestotih letih na morskem dnu so bili kovanci vse prej kot v idealnem stanju - nekateri so bili med seboj zlepljeni v velike gmote, včasih v obliki skrinj ali vreč, v katerih so bili spravljeni. Foto: Reuters
Ker je bila končna destinacija zaklada na krovu fregate Nuestra Señora de las Mercedes Francija (in bi bil tako denar uporabljen v vojni proti Veliki Britaniji), so Angleži ladjo pač potopili. Vse skupaj je trajalo deset minut; preostale tri ladje španske flote, Fama, Medea in Clara, so se predale. Takole je pomorsko bitko naslikal Francis Sartorius (1734–1804). Foto: Reuters

Z 49 topovi otovorjena španska fregata Nuestra Señora de las Mercedes je leta 1804 odrinila iz Peruja, da bi domovino na stari celini oskrbela z novo pošiljko bogastva. Le malo pred pristaniščem v Cadizu so jo napadle britanske vojne ladje in jo poslale na morsko dno; v brodolomu je umrlo 249 ljudi.
Prejšnji konec tedna so Španci z dvestoletno zamudo vseeno dobili obljubljeno pošiljko: v letalskem oporišču Torrejon blizu Madrida je pristalo vojaško letalo s srebrniki in z zlatniki, ki jih je leta 2007 z morskega dna ob portugalski obali rešila ameriška raziskovalna odprava.
Španija si je od takrat dalje prizadevala na sodišču dokazati, da so pravi lastniki zaklada in ladijske razbitine oni, ne pa na Floridi nastanjeno podjetje, ki jih je najprej prepeljalo v Gibraltar, od tam pa v ZDA. 17. februarja je ameriško sodišče razsodilo v korist Španije, podjetje Odyssey pa se je tej odločitvi uklonilo, čeprav je po njihovem mnenju "navzkriž z vsemi zakonitimi precedensi".
Vojna ladja je vojna tudi na dnu morja
"Za Španijo je potopljena fregata še vedno vojna ladja, zato mora imeti pravico odločati, kaj se z njo zgodi,"
je špansko stališče razložil odvetnik Jose Maria Lancho. Španske oblasti nameravajo 17-tonski ladijski tovor zdaj seveda restavrirati, katalogizirati in arhivirati; njegovo vrednost ocenjujejo na 373 milijonov evrov. Če je to res, gre za najdragocenejši ladijski plen, kar so jih kdaj koli našli.
Čeprav je že več španskih muzejev izrazilo željo, da bi kovance razstavili v svojih vitrinah, še ni bilo dokončno odločeno, kje jih je dovolj varno stalno hraniti.
Svoj piskrček pristavil tudi Peru
Sodnega boja s tem še ni bilo konec. Po poročanju španske tiskovne agencije EFE je svoj zahtevek za delež od potopljenega zaklada na ameriškem vrhovnem sodišču v zadnjem hipu vložil tudi Peru, češ da sta bila zlato in srebro izkopana v njihovih rudnikih, kovanci pa skovani na njihovih tleh, ki so takrat spadala pod okrilje španskega imperija. Vrhovni sodnik je pritožbo zavrnil.
Obenem je tu še špansko arheološko podjetje Narea, ki se zavzema za to, da bi družbo Odyssey sodno preganjali zaradi uničevanja kulturne dediščine in preprodajanja arheoloških najdb.