Po precej dragi restavraciji, ki so jo financirali iz zasebnih sredstev, so rimske oblasti v septembru spet odprle slovite Španske stopnice. Stopnišče je bilo treba tako mehansko kot kemično očistiti, na nekaterih mestih pa so dodali nove kose kamna. Foto: EPA
Po precej dragi restavraciji, ki so jo financirali iz zasebnih sredstev, so rimske oblasti v septembru spet odprle slovite Španske stopnice. Stopnišče je bilo treba tako mehansko kot kemično očistiti, na nekaterih mestih pa so dodali nove kose kamna. Foto: EPA
Španske stopnice
Stopnišče iz travertina in marmorja, ki se od Piazze di Spagna vzpenja proti cerkvi Trinita dei Monti v srcu starega središča Rima in šteje 144 stopnic, je finančno pomagal obnoviti sloviti italijanski draguljar Bulgari - podjetje je v ta namen doniralo milijon in pol evrov. Foto: Reuters
Španske stopnice
V Italiji je zdaj že uveljavljena praksa, da zasebna podjetja financirajo obnove zgodovinskih lokacij in jih tako rešujejo pred kolapsom. Recesija je namreč drastično zmanjšala dotok javnih sredstev, ki so bila namenjena za vzdrževanje vseh znamenitosti Rima. Le lučaj od Piazze di Spagna denimo izdelovalec čevljev Tod's plačuje obnovo Koloseja, Fendi je bil "zadolžen" za restavracijo fontane Trevi, ki je prav tako že končana, Renzo Rosso (lastnik podjetja Diesel) pa bo imel zasluge za osvežitev beneškega mostu Rialto. Foto: Reuters

Paolo Bulgari, mož na čelu luksuzne draguljarske hiše, je prepričan, da bi bilo treba omejiti dostop javnosti do stopnic, ki povezujejo dva čudovita rimska trga, Piazzo di Spagna in Piazzo Trinità dei Monti nad njim. Njegovo mnenje ni čisto brez teže: hiša Bulgari je za lansko obnovo Španskih stopnic plačala več kot milijon in pol evrov.

V resnici so se prvi podobni predlogi pojavili že leta 2015, ko je gruča nizozemskih nogometnih huliganov poškodovala Berninijev vodnjak Fontana della Barcaccia, ki stoji pri dnu stopnic. Restavracija dragocenega spomenika je bila končana tik pred "intervencijo" barbarov.


Vstopnina za počitek na "svetem kraju"?

Bulgari zdaj predlaga prepoved sedenja na stopnicah, hkrati pa naj bi postavili tudi ograjo ali inštalacijo iz pleksistekla, ki bi vsaj ponoči preprečevala vandalizem. Slavni umetnostni zgodovinar Vittorio Sgarbi bi šel še korak dlje: v svoji kolumni za revijo Oggi je predlagal, da bi ljudem zaračunavali "simboličen" evro ali dva v zameno za posedanje "na tem svetem kraju". Tako bodo v spomeniku uživali le tisti, ki res cenijo njegov pomen, pravi.

"Arhitektura je za ljudi, ne pa muzejski artefakt"
Med nasprotniki nove pobude je najglasnejša arhitekturna kritičarka Emilia Giorgi, ki pogosto piše o prepletenosti arhitekture, družbe in kulture. "Mesto ni slika ali skulptura - mesto je prostor, kjer vsi živimo," opozarja. "Za kakovost italijanskih mest je najpomembnejša ravno ideja javnega prostora, ki si ga lahko delimo. Arhitektura, še posebej rimska arhitektura, je bila zgodovinsko ustvarjena za ljudi. Brez ljudi je le še objekt v vitrini in ta proces muzejifikacije je nevaren." Skrbi jo tudi, kaj bi pomenilo, če bi zasebno podjetje lahko narekovalo, kako naj se upravlja javne površine.

Sabina Carbonara Pompei, profesorica z Univerze v Ferrari in izvedenka za arhitekturo 18. stoletja, opozarja, da je spomenik vedno služil kot povezava med dvema trgoma in da bi bilo vsako ograjevanje v nasprotju z njegovim prvotnim namenom. "Rimljani so stopnišče zelo hitro vzeli za svoje, o čemer pričajo stare grafike in fotografije iz 19. stoletja, in od nekdaj je živelo v tem duhu."

Pozabite na spontan piknik
Španske stopnice so trenutno brezplačno dostopne vsem, je pa prepovedano na njih jesti. Ukrep je uvedla nova rimska županja Virginia Raggi, ki je določila tudi večjo prisotnost policistov v bližini spomenika. Že leta 2015 so sprejeli zakon, ki prepoveduje smetenje: za najbolj problematične so se izkazali ogorki cigaret in prežvečeni žvečilni gumiji.