Unescova generalna direktorica Audrey Azoulay, sicer nekdanja francoska ministrica za kulturo, ki je na čelu Unesca od leta 2017, si je za prednostno nalogo svojega mandata na čelu te organizacije ZN-a zadala prav vrnitev ZDA. Foto: EPA
Unescova generalna direktorica Audrey Azoulay, sicer nekdanja francoska ministrica za kulturo, ki je na čelu Unesca od leta 2017, si je za prednostno nalogo svojega mandata na čelu te organizacije ZN-a zadala prav vrnitev ZDA. Foto: EPA

"To je močno dejanje zaupanja v Unesco in multilateralizem," je dejala generalna direktorica Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) Audrey Azoulay, ko je v Parizu predstavnike držav članic obvestila o odločitvi Washingtona, da se ZDA znova pridružijo tej organizaciji.

Sorodna novica ZDA in Izrael so s tem letom pomahali Unescu v slovo

Predlog za vnovično pridružitev mora zdaj obravnavati generalna konferenca držav članic Unesca in njihovo vrnitev tudi dokončno potrditi. Nekatere države članice so že izrazile željo, da bi o tem odločali čim prej na izrednem zasedanju, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočil Unesco.

ZDA zmotilo članstvo Palestincev v Unescu
ZDA, ki so med ustanovnimi članicami Unesca, so bile do leta 2011, ko je Unesco sprejel Palestince kot svoje člane, glavne plačnice v proračun te ZN-jeve organizacije. ZDA so nato zaradi odločitve o članstvu Palestincev prenehale plačevati prispevke za Unesco. Prejšnji predsednik ZDA Donald Trump je nato pozneje šel še dlje in leta 2017 napovedal, da se ZDA skupaj z Izraelom protestno umikajo iz Unesca, ker naj bi bil ta organ pristranski do izraelske države. Izstop iz Unesca je nato začel veljati leto dni pozneje.

Namestnik ameriškega državnega sekretarja za upravljanje in vire Richard Verma je v pismu generalni direktorici Unesca zapisal, da ji je Washington "hvaležen" za napredek pri "pomembnih vprašanjih", vključno z "zmanjšanjem osredotočenosti na politizirane razprave".

ZDA so iz Unesca izstopile že leta 1984, po skoraj 20-letni odsotnosti pa so se organizaciji ponovno pridružile oktobra 2003. Foto: EPA
ZDA so iz Unesca izstopile že leta 1984, po skoraj 20-letni odsotnosti pa so se organizaciji ponovno pridružile oktobra 2003. Foto: EPA

ZDA so do ukinitve svojih prispevkov leta 2011 plačevale približno 22 odstotkov Unescovega proračuna oziroma 75 milijonov dolarjev. Ameriški kongres je nato decembra lani – ko so kongres v celoti nadzorovali demokrati zdajšnjega predsednika ZDA Joeja Bidna – utrl pot, da ZDA obnovijo financiranje Unesca in v proračun namenijo 150 milijonov dolarjev.

Zaradi odsotnosti ZDA o umetni inteligenci odloča Kitajska?
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je nato marca letos dejal, da je odsotnost ZDA pri Unescu omogočila Kitajski, da določa pravila o umetni inteligenci. "Prepričan sem, da bi se morali vrniti v Unesco – ne kot darilo Unescu, ampak zato, ker so stvari, ki se dogajajo v Unescu, dejansko pomembne. Pripravljajo pravila, norme in standarde za umetno inteligenco. Želimo biti zraven," je dejal senatnemu odboru, ko je predstavil proračun.

Kitajska je danes po navedbah AFP že sporočila, da ne bo nasprotovala vrnitvi ZDA v Unesco. "Unesco potrebuje vse države članice, da združijo moči pri izpolnjevanju svojih nalog," je dejal kitajski veleposlanik pri Unescu Jang Jin. Kitajska je "pripravljena sodelovati z vsemi državami članicami, vključno z ZDA", je še dodal.