Roparji se niso odločili za prefinjen pristop: v muzej so vdrli pri belem dnevu in temeljito oboroženi. Foto: Reuters
Roparji se niso odločili za prefinjen pristop: v muzej so vdrli pri belem dnevu in temeljito oboroženi. Foto: Reuters
Ukradena slika Vincenta van Gogha.
Slika žrtve: platno Cvetoče veje kostanja je delo nizozemskega mojstra Vincenta van Gogha. Foto: Reuters
Grof Lepic in njegovi hčerki, Edgar Degas (1834 - 1917)
Tokrat je niso 'skupile' slavne Degasove baletke, ampak slika Vikont Lepic in njegovi hčerki. Foto: Reuters
Paul Cezanne, Deček v rdečem telovniku (1890)
Cezannov Deček v rdečem telovniku je bil najdragocenejša slika, kar so jih v muzeju hranili. Foto: Reuters

Iz enega izmed züriških muzejev je v nedeljo skupina oboroženih roparjev odnesla umetnine, katerih skupna vrednost presega 113 milijonov evrov. Iz muzeja so med drugim odnesli oljne slike postimpresionističnih umetnikov Degasa, Moneta, Cezanna in van Gogha.
Policija je potrdila, da je bila tarča napada zasebna zbirka Bührle, ter da gre za največjo tatvino v Švici ter eno največjih v Evropi. (Mimogrede, zbirka ima ime po pokojnem švicarskem industrialistu Emilu Bührlu, sporni osebnosti, ker je med drugo svetovno vojno obogatel s prodajo protiletalskega orožja silam SS-a. Bührle je slike v svoji vili na obrobju Züricha zbiral od leta 1951 pa do svoje smrti pet let kasneje ).

Ukradene slike
Paul Cezanne, Deček v rdečem telovniku (1890)
Edgar Degas, Vikont Lepic in njegovi hčerki (1871)
Claude Monet, Makovo polje pri Vetheuilu (1880)
Vincent van Gogh, Cvetoče kostanjeve veje (1890)

Izdajalski slovanski naglas
Trije možje - eden od njih je govoril nemško z močnim slovanskim naglasom - so izsilili vstop v muzej in jo kmalu nato popihali z belim avtomobilom (in slikami). Policija je za informacije, ki bi vodile do njihovega prijetja, že obljubila nagrado v višini sto tisoč frankov.

Cezannov Deček v rdečem telovniku je bil najdragocenejša slika, ki so jo v muzeju hranili, je priznal kurator zbirke Lukas Gloor. "Obupan sem. Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči, da bi slike zavarovali."

Strela na istem mestu nikoli ne udari dvakrat? Pač!
Rop se je torej zgodil le nekaj dni po kraji iz razstave kulturnega centra Seedamm v Pfäffikonu, od koder so nepridipravi odnesli Picassovi olji Konjska glava iz leta 1962 ter Steklo in vrč iz leta 1944. Tudi pri tej tatvini je bil vpleten bel avto, zato policija raziskuje, ali nista bili dejanji nemara povezani. Sliki sta prihajali iz zbirke muzeja Sprengel iz Hannovra, vredni pa naj bi bili več kot tri milijone evrov.

Za slikami in storilci ni sledi, policija pa domneva, da so se tatovi čez dan skrili v muzej in počakali, da se je ta zaprl. Alarm se je sprožil okoli 19.00, kmalu zatem pa so tudi varnostniki opazili, da sliki manjkata.

Nagrada za pomoč pri iskanju slik
Razstava v majhnem mestecu Pfäffikon ponuja sicer na ogled 20 Picassovih slik in 170 drugih umetniških predmetov tega velikega umetnika 20. stoletja, noben od razstavljenih del pa ni del zbirke galerije. Pravi lastnik ukradenih del, muzej Sprengel iz Hannovra, je tako že obljubil nagrado tistemu, ki bi policiji pomagal pri iskanju roparjev. Kolikšne nagrade se lahko nadejajo morebitne priče, niso želeli povedati.

Pri krajah znanih umetnin gre običajno za rop po naročilu kakšnega strastnega bogatega zbiralca, saj bi jih na trgu težko prodali.