Utrinek s snemanja improvizacije, ki jo je na kompozicijo Tilna Lebarja z naslovom Emancipacija favne izvedla vokalistka Ina Puntar. Zanimajo jo predvsem sodobne zvočnosti, do katerih pristopa z zavedanjem zgodovinskih in etničnih praks. Foto: Sunčan Stone
Utrinek s snemanja improvizacije, ki jo je na kompozicijo Tilna Lebarja z naslovom Emancipacija favne izvedla vokalistka Ina Puntar. Zanimajo jo predvsem sodobne zvočnosti, do katerih pristopa z zavedanjem zgodovinskih in etničnih praks. Foto: Sunčan Stone
Sorodna novica Namesto na klasično razstavo na zvočni sprehod po Tivoliju

V času epidemije je rastlinjak Tivoli zaprt, zato si aktualnih del v galeriji Steklenik ni mogoče ogledati in poslušati. Namesto tega zavod Cona pripravlja radijske dogodke, ki od udeleženca zahtevajo dejavno, a individualno poslušanju na prostem, ob sprehodu po parku Tivoli. Navodila, kako se s programom povežete, boste našli tukaj.

Lokacijski FM-sprehod je potekal v soboto opoldne (z glasbenico Ino Puntar), udeležite pa se ga lahko še v nedeljo, 17. 1., ob 18.00 (s tolkalistom Vidom Drašlerjem) in v torek, 19. 1., ob 18.00 (s portugalskim harfistom in skladateljem Eduardom Raonom).

Novi lokacijski sprehodi prinašajo "zoomuzikološki cikel" AnimotMUZIK, ki sodelujoče spodbuja k ustvarjanju z zvoki nečloveških živali. V sklopu treh zaporednih koncertnih večerov glasbeniki improvizirajo na isto skladbo, ustvarjeno iz zvokov in glasbe živali; kompozicijo za vsak dogodek je pripravil gostujoči zvočni umetnik.

Tilen Lebar je kot saksofonist in komponist dejaven predvsem na področjih klasične, improvizirane, eksperimentalne, džezovske in popularne glasbe. Foto: Sunčan Stone
Tilen Lebar je kot saksofonist in komponist dejaven predvsem na področjih klasične, improvizirane, eksperimentalne, džezovske in popularne glasbe. Foto: Sunčan Stone

Ravnanje z živalmi, ki smo ga kot družba potlačili v podzavest
V jedru dogodka je zvočna instalacija Emancipacija fávne skladatelja Tilna Lebarja, ki obravnava živalsko industrijo in njene panoge (živinorejo, zabavno, tekstilno industrijo idr.). Na problematiko se odziva, kot jih poimenuje sam, z "nadvse lepo plastificiranimi zvoki", prek katerih vzpostavi primerjavo s skrbno zapakiranimi kosi trupel v plastiki. A poslušalec surovosti zvokov ne prepozna, saj so povsem zamaskirani in načrtno olepšani. S takšnim ekstremnim prikrivanjem sicer zelo nazornih in grozečih zvokov Lebar opozarja na vzporednice s produkti, ki so prav tako kot zvoki, ki jih estetizira, odvezani od smrti, izkoriščanja in trpljenja živali. S svojim delom poslušalca odvezuje od potlačitev in vzbuja zavest, da so vsi ti zvoki posledica nepretrganega izkoriščanja živali, pa tudi delavcev, ki nas – s tem, da psihološke travme prevzamejo na svoja ramena – varujejo pred psihičnim trpljenjem.