Letošnjega 27. septembra mineva 40 let od ustanovitve sindikalnega gibanja Solidarnost. To je bilo prvo nekomunistično sindikalno gibanje, ki se je razširilo v "realnem socializmu" držav, znanih kot sateliti Sovjetske zveze. Povezane so bile v "vzhodnem bloku", v gospodarski uniji (SEV) in v vojaški zvezi Varšavski pakt. Čeravno je temeljilo na uporniškem izročilu Poljske, je gibanje kmalu preraslo poljske meje in ogrožalo enopartijsko vladavino v vseh državah.

Pod vodstvom Lecha Walese (1943) je tisočem stavkajočih delavcev v ladjedelnici v Gdansku uspelo ustanoviti prvi neodvisni sindikat, pri čemer so zahtevali korenite politične in družbene spremembe. Po letih boja je Solidarnost prispevala k padcu berlinskega zidu in zatonu komunističnih režimov za železno zaveso.

Prvi neodvisni sindikat za železno zaveso
Stavka v Leninovi ladjedelnici je bila po Walesovih besedah največja zmaga v zgodovini Poljske, ki je bila izpeljana "mirno in z dognanostjo". Od tam se je stavka hitro razširila na druga podjetja v državi in se končala 31. avgusta 1981 z dogovorom med komunističnimi oblastmi in stavkovnim odborom, v katerem so sedeli predstavniki različnih podjetij in panog. Solidarnost je postala prvi neodvisni sindikat v vzhodnem bloku.

Poljska vlada pa mnogo izmed svojih obljub ni izpolnila, zato se je konflikt vseskozi zaostroval in decembra 1981 je tedanji komunistični voditelj Wojciech Jaruzelski razglasil vojno stanje. Solidarnost se je morala umakniti v ilegalo, vendar so se morale pozneje oblasti vseeno ukloniti in se začeti pogajati.

Začetek konca komunizma na evropskih tleh
Leta 1989 si je Solidarnost z oblastmi izpogajala miren konec komunističnega režima in Poljska se je kot prva država vzhodnega bloka izvila iz jarma Moskve, kar je bil tako rekoč začetek konca komunizma na evropskih tleh. Lecha Waleso so že leta 1983 ovenčali z Nobelovo nagrado za mir. Med letoma 1990 in 1995 je bil predsednik Poljske, znova je kandidiral leta 2000, a je bil deležen le enega odstotka glasov.