Pri pisanju knjige Angeli in demoni Dan Brown ni uporabil znanstvene metode, značilne za znanstvenike, kakršni nastopajo v njegovih romanih. Foto:
Pri pisanju knjige Angeli in demoni Dan Brown ni uporabil znanstvene metode, značilne za znanstvenike, kakršni nastopajo v njegovih romanih. Foto:
Audrey Tautou in Tom Hanks
Glavna junaka v filmu Da Vincijeva šifra sta odigrala Audrey Tautou in Tom Hanks. Hanks se v filmu Angeli in demoni vrača, njegova glavna družica pa bo tokrat izraelska igralka Ajelet Juli Zurer. Foto: EPA

Začelo se je namreč snemanje filma Angeli in demoni, druge filmske priredbe zelo uspešnega romana Dana Browna. Hanks se je tako znova prelevil v profesorja Roberta Langdona, strokovnjaka za stare in skrivnostne simbole, ki skuša tokrat preprečiti zle načrte starodavne družbe iluminatov. V zasedbi režiserja Rona Howarda - oskarjevca za film Čudoviti um - je med drugim mesto dobil tudi Ewan McGregor. Dodelili so mu vlogo 'vplivnega vatikanskega insajderja'. Premiera filma je predvidena za 15. maj 2009.

Recept: gonja proti Katoliški cerkvi, skrivnostnost in zgoščenost dogajanja
Roman Angeli in demoni je sicer zaslovel po velikem bumu, ki se je spletel okoli knjige Da Vincijeva šifra. Vendar pa gre za zgodbo, ki se dogaja pred nekoliko spornim in napetim romanom, ki na glavo postavlja 'uradno' zgodovino začetkov krščanstva oziroma ki postavlja domnevo, da sta se Jezus Kristus in Marija Magdalena poročila ter da njuni potomci še danes živijo med nami. Knjigi sta sicer narejeni po enakem receptu'. Dogajanje je izredno zgoščeno - vse se zgodi v enem dnevu - in tako skozi vseh nekaj sto strani uspe ohranjati napetost, 'na pranger' je postavljena Katoliška cerkev in za zaplet poskrbijo skrivne družbe, ki domnevno posedujejo znanja, nepoznana običajnim smrtnikom, ki pa se neposredno navezujejo na ontološka bistva tega sveta in človeške civilizacije.

Brown ve več od 'zaresnih' fizikov
Zanimivo bo videti, kaj je scenarist Akiva Goldsman (s Howardom je med drugim sodeloval tudi pri filmu Čudoviti um) storil z mnogo netočnostmi, ki so jih ob izidu knjige Angeli in demoni očitali Danu Brownu. Ta naj bi bralce zavajal z zatrjevanjem, da gre za sicer fiktivno zgodbo, ki pa temelji na neizpodbitnih dejstvih. Ta naj bi pisatelju menda zaupali celo sami sodelavci CERN-a (Evropske organizacije za jedrsko raziskovanje), četudi so ti po izidu knjige sporočili, da antimaterije nikakor ni mogoče uporabiti kot novi in skoraj neizčrpni vir energije, kar v knjigi trdi Brown. Kdo naj bi Brownu zaupal skrivnosti o iluminatih, ni znano, zato pa je jasno, da je Brown z združbo, katere najznamenitejša inkarnacija so bili bavarski iluminati obdobja razsvetljenstva, povezal nekatere zgodovinske osebnosti, ki so živele pred dejansko ustanovitvijo združbe.

Neznani Azteki 'so' vplivali na krščansko obredje
Naslednja, sicer ne tako zelo spektakularna, za snemanje filma pa zato toliko bolj neprijetna Brownova napaka pa je zmeda z nekaterimi v knjigi omenjenimi kraji dogajanja. Njihovi napačni opisi pa vsaj bralca ne zmotijo toliko kot nekatere zares hude zgodovinske zablode. Brown tako med drugim izjavi, da je Katoliška cerkev idejo za sveto obhajilo prevzela od Aztekov, četudi je znano, da evropska civilizacija za obstoj Aztekov niti vedela ni, ko je bil obred svetega obhajila v uporabi že več stoletij. Napak v zvezi s katoliško liturgijo in obredjem je v knjigi še več. Vseh verjetno tudi filmarji ne bodo odpravili. Kljub temu pa je skoraj gotovo, da bo film pritegnil mnogo gledalcev, saj je že tako, da skrivnosti, še posebej, če so povezane z možnostjo apolaliptičnega uničenja človeštva, vedno 'vlečejo'.

P. B.