Matjaž Ivanišin (1981), eden najbolj mednarodno prepoznavnih slovenskih filmarjev, je režiser in scenarist, avtor več dokumentarnih filmov, s katerimi je prepričal tako občinstva kot filmske festivalske žirije.

Matjaž Ivanišin: "Porabje doživljam kot poetičen svet, zame to ni socialni realizem"

Za dokumentarec Karpopotnik je bil leta 2013 na Festivalu slovenskega filma v Portorožu nagrajen z vesno za najboljši scenarij, mednarodno premiero pa je doživel na festivalu v Rotterdamu. Njegov dokumentarni esej Playing Men (2017) je bil večkrat mednarodno nagrajen, dobil je vesno za najboljši dokumentarec, konec lanskega leta so ga prikazali tudi v pariškem centru za sodobno umetnost Centre Pompidou. Njegov zadnji film, enigmatični igrani film Oroslan (2019), je doživel svetovno premiero na filmskem festivalu v Locarnu.

Dva filma je posnel v režijskem dvojcu, dokumentarec Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba (2017) v sorežiji z Rajkom Grlićem, ter srednjemetražec Hiške (2014) z Darkom Sinkom. Med njegovimi filmskimi deli sta tudi Quick View (2005) in Moje male ljubice (2006), ki ju je posnel še kot študent na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Univerze v Ljubljani, kjer danes študentkam in študentom predaja znanje o dokumentaristiki.

Današnji avtoportretiranec je prejel več umetniških priznanj, med njimi so Štigličev pogled za izjemno režijo, Glazerjevo priznanje in dve priznanji Franceta Brenka za izjemne dosežke na področju filmske kulture.

Kot pravi sam, ga je v filmsko ustvarjanje potegnilo odkritje očetovih fotografij in kratkih amaterskih filmov. Več v Avtoportretu.