Popoldanska vožnja se razmahne v dvodnevno odisejado po Toskani. Foto: IMDb
Popoldanska vožnja se razmahne v dvodnevno odisejado po Toskani. Foto: IMDb

Roberto (Jean-Louis Trintignant) je sramežljivi študent prava, ki nekega dne spozna očarljivega, bahaškega in vročekrvnega 40-letnika Bruna (Vittorio Gassman). Potem ko z njim odide na aperitiv, se skupaj odpravita na divjo vožnjo po Vii Aurelia. Roberto nima nič skupnega s hedonističnim Brunom, vendar ga njegova družba nerazložljivo privlači.

Strasti, upanje in italijansko sonce v peterici filmskih klasik na TV SLO

Par gre na izlet v Toskano, kjer uživa v lagodnem življenju in prehitevanju počasnejših vozil ter svobodi. Zgodba se zaplete, ko na poti sreča tako Robertovo kot tudi Brunovo družino. Brunova na prvi pogled privlačna fasada se zlagoma razblinja in Roberto odkrije, da njegovo življenje ni tako rožnato ter brezskrbno, kot se zdi.

Za Roberta je nenavadno srečanje začetek novega življenja, saj med potovanjem preseže strahove in zavore, ki so ga zaznamovali v mlajših letih.

Na film Nevarni ovinki so kritiki ob premieri gledali zviška. Foto: IMDb
Na film Nevarni ovinki so kritiki ob premieri gledali zviška. Foto: IMDb

Potovanje, ki ga ne pozabiš
Film, ki ga je režiral Dino Risi, je nepredvidljivo potovanje, ki se razteza od vrhunskega slapsticka do tragedije in je zabaven ter ganljiv komentar o ceni dobrega življenja.

Risi, po izobrazbi sicer psihiater, je eden od mojstrov italijanske komedije, delo Nevarni ovinki pa velja za eno njegovih največjih mojstrovin.

"V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je Italija počasi otresala povojne otrplosti; številni filmski režiserji so začeli z novoodkritim optimizmom in vero v prihodnost svojo domovino upodabljati kot brezskrben, s soncem obsijan paradiž," je o času razcveta italijanske komedije zapisala MMC-jeva novinarka Ana Jurc.

Kot je zapisal Arsov filmski kritik Denis Valič, bi lahko celo rekli, da gre za eno temeljnih del tega žanra, katerega prelomni pomen so poudarjali mnogi poznejši filmski ustvarjalci. To Risijevo križanje idejno značilno neorealističnega pogleda z lahkotnejšo formo filma ceste, ki jo začini s ščepcem družbene satire, je namreč kot poglavitni vir navdiha za inavguralno delo “novega hollywooda” Gole v sedlu navajal tudi Dennis Hopper.

In res bo gledalec v Risijevi zgodbi o samozavestnem, skoraj prepotentnem in nikoli mirnem Brunu na eni strani ter negotovem, neodločnem in mirnem študentu Robertu, ter njunem frenetičnem pohajkovanju po poletnem Rimu, našel številne vzporednice s Hopperjevimi Golimi v sedlu. Zdi se namreč, da je Hopperja navdušila predvsem Risijeva uprizoritev trka vrednot dveh dob, ki sloni na navideznih nasprotjih: na primer na tem, da mlajši moški, študent Roberto, nastopa kot predstavnik stare dobe, ki se poslavlja, medtem ko je bučni, prepotentni in mačistični Bruno predstavnik nove dobe, obdobja industrijskega prebujanja, ki ga je začela doživljati povojna Italija.

Pa tudi sicer so Nevarni ovinki prava dihotomična mojstrovina, saj Risi v njih podvojitev z nasprotji uresniči kot svojsko ustvarjalno načelo, je še sklenil Valič.

Nevarni ovinki, italijanski film

Cikel italijanskega filma na Televiziji Slovenija

Italijanski temperament, mojstrska režija in opevane igralke v duhovitih zapletih lahko vidite v ciklu italijanskega filma v okviru Kinotečnih filmov na Televiziji Slovenija. Poleg Nevarnih ovinkov so na ogled klasični celovečerci Najlepša, Za dva solda upanja, Rdeča puščava in Zakon po italijansko. Po predvajanju na Televiziji Slovenija so celovečerci dostopni tudi na portalu RTV 4D.

Cikel italijanskega filma na TV SLO 1

5. februar
Najlepša (Bellissima), 1951, režija: Luchino Visconti

12. februar
Za dva solda upanja (Due soldi di speranza), 1952, režija: Renato Castellani

19. februar
Rdeča puščava (Deserto rosso), 1964, režija: Michelangelo Antonioni

26. februar
Nevarni ovinki (Il Sorpasso), 1962, režija: Dino Risi

5. marec
Zakon po italijansko (Matrimonio all'italiana), 1964, režija: Vittorio De Sica