Film z naslovom Opre Roma III - Pot v gaj nadaljuje zgodbo novomeškega Roma Bojana Tudije in hkrati dokumentira 30-letno sobivanje z romsko skupnostjo na Dolenjskem.

Po celovečernih dokumentarcih Opre Roma I - Pamet v roke, ko boš v drugo ustvarjal svet iz leta 1983 in Opre Roma II - Aven čhavora oz. Pridite otroci iz leta 2003 se je Robar Dorin v produkciji novomeškega Studia Vrtinec lani lotil snemanja še tretjega s podnaslovom Romski popotnik skozi slovenski vek.

Z omenjeno trilogijo, ki po njegovih besedah še ni nujno končana, prikazuje 30-letno preobrazbo novomeškega romskega naselja Šmihel iz popolne neurejenosti v zgledno vaško naselje, je povedal in dodal, da skozi antropološko-sociološki pristop prinaša tudi osebno zgodbo glavnega lika njegovih filmov Tudije.

Ta se je, potem ko je sodeloval pri prvem filmu Robarja Dorina, izšolal, zaposlil in postal samostojni podjetnik, novomeški redni občinski svetnik, podpredsednik Zveze Romov Slovenije ter glavno gibalo razvoja šmihelskega romskega naselja in sodelovanja s tamkajšnjo krajevno skupnostjo.

Medtem ko prva dva filma opisujeta nekdanje stanje in razvoj šmihelskega ter hkrati dolenjskega sobivanja z romsko skupnostjo, pa nosi zadnji tudi pesimistično sporočilo, saj je Tudija kljub vsem svojim prizadevanjem ob zavedanju, da stvari globlje ne more spremeniti, odstopil s svojih položajev, opozarja Robar Dorin.

Snemanje filma je stalo približno 100.000 evrov, 70 odstotkov zanj pa so pridobili preko razpisa ministrstva za kulturo. S filmom imajo več načrtov. Vse tri bodo morda izdali tudi kot trilogijo, nameravajo pa ga predstaviti čim širše po Sloveniji, tudi televizijsko in v Cankarjevem domu. Z njim se bodo udeležili amsterdamskega filmskega festivala in šli tudi kam drugam, je še povedal Robar Dorin.

Po Tudijevih besedah skuša Robar Dorin prikazati resnico, z njegovo pomočjo pa je spoznal ljudi, ki so mu pozneje pomagali reševati romsko problematiko. O tretjem filmu niza Opre Roma pa je dejal, da so se stvari skozi tri desetletja pozitivno spremenile, vendar le tam, kjer je tako želelo večinsko prebivalstvo. Ob sodelovanju razumevajočih ljudi jim je v novomeškem Šmihelu uspelo urediti romsko naselje, so pa naleteli tudi na drugačne, ki te želje po urejanju zadev nimajo, je še povedal Tudija.