"Vesel sem, da bo film Slovenija, Avstralija in jutri ves svet prikazan kot otvoritveni film. To je velika čast, na drugi strani pa predstavlja dodatno vznemirjenost, saj so pričakovanja malo večja," je pred večerno premiero za MMC dejal Naberšnik. Zgodba pripoveduje o predstavnikih delavskega razreda, ki skušajo s pomočjo mrežnega marketinga izboljšati lastno finančno stanje in družini omogočiti boljše življenje. "Sanje o lepšem jutri pa spremljajo tudi nepredvidljivi izzivi. Kraj dogajanja je Maribor in na neki način gre tudi za poklon mestu, v katerem sem rojen."

Na ogled bo 97 filmov, v uradnem programu bodo v Portorožu predvajali 52 tekmovalnih filmov, od tega 16 celovečernih, in še 32 preglednih, v spremljevalnem pa 13. V spremljevalnem programu so v novi sekciji Podmladek prikazali sedem, v sekciji Posvečeno pa je šest filmov. V tekmovalnem programu bo poleg 16 celovečercev na ogled 5 srednjemetražcev, 21 kratkih filmov in osem študijskih filmov, vanj pa sta vključeni tudi dve manjšinski slovenski koprodukciji. Že dan pred uradnim odprtjem festivala je bilo v okviru nove sekcije Po(d)mladek prikazanih sedem kratkih filmov mladih za mlade. Na festival se je sicer prijavilo rekordnih 186 filmov.

Praznik slovenskega filma se začenja že dopoldne s projekcijami študijskih filmov, uraden začetek po slovesnost ob odprtju, kjer bo zbrane nagovoril tudi častni pokrovitelj festivala premier Miro Cerar, pa bo predvajanje portreta letošnjega Badjurovega nagrajenca Francija Zajca režiserja Slavka Hrena, ki mu bo sledila premiera Naberšnikove satirične drame o boju za boljšo prihodnost Slovenija, Avstralija in jutri ves svet. Glavni junak Boris, ki ga upodablja Jure Ivanušič, dela kot vzdrževalec strojev v tovarni in upa, da mu bo prihodnost prinesla nagrado za opravljeno delo in trud. Tu se vplete v dogajanje ponudba podjetja, ki se ukvarja z akviziterko prodajo, svetovanjem in naložbami v vrednostne papirje.

Projekcije bo spremljal pester obfilmski program, med drugim strokovna srečanja in pogovori z ustvarjalci, ki jih boste lahko spremljali tudi prek MMC-ja, na katerem bomo sicer izčrpno poročali o dogajanju v Portorožu. Novost letošnjega festivala so večerne projekcije na plaži na prizorišču, imenovanem Kino plaža; v Festivalskem klubu Kempinski pa se bodo pred projekcijami zbirale filmske ekipe.

16 celovečercev
V tekmovalnem programu v kategoriji celovečernih igranih in dokumentarnih filmov so še Košarkar naj bo režiserja Borisa Petkoviča, Ksana Dejana Baboseka, Stekle lisice Borisa Jurjaševiča, Družina Roka Bička, Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba Matjaža Ivanišina in Rajka Grlića, Charlatan Magnifique Maje Pavlin, Bila so Titova mesta Amirja Muratovića, Privid Boštjana Slatenška, Codelli Mihe Čelarja, Anina provizija Igorja Šmida, Ivan Janeza Burgerja, Družinica Jana Cvitkoviča, Zadnji ledeni lovci Jureta Breceljnika in Rožleta Bregarja, Rudar Hanne Slak in Vztrajanje Mihe Knifica.

Najvišjo nagrado za domačo kinematografijo, Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti, bo na uvodni slovesnosti prejel Franci Zajc, eden najdejavnejših producentov avdiovizualne produkcije. Leta 1945 v Ljubljani rojeni Franci Zajc je že takoj na začetku, ko je začel kot direktor filma delati pri televiziji, s sodelavci, predvsem z režiserjem Matjažem Klopčičem, ustvaril enega nepozabnih spomenikov domače kinematografije, celovečerni film Cvetje v jeseni. Sodeloval je tudi pri snemanju televizijskih serij Erazem in potepuh v režiji Staša Potočnika ter Dekameron v režiji Vaclava Hudečka. Niz nepozabnih del, pri katerih je sodeloval, se je nadaljeval: od skoraj alternativnih projektov, kakršni so bili Temni angeli usode v režiji Saša Podgorška, do novodobnih klasik, kakršna je bila na primer filmska priredba romana Čefurji, raus!, ki jo je na veliko platno prenesel sam pisatelj Goran Vojnović.

"Pri nas je tako: če je film dober, je zato zaslužen režiser, če je pa slab, pa je odgovoren producent," je za Radio Slovenija hudomušno dejal Zajc.

Tretji kosobrin Jožici Hafner
Na festivalu bodo tretjič podelili tudi kosobrina, nagrado za dragocene filmske sodelavce neavtorskih poklicev za izjemen prispevek k slovenski kinematografiji in TV-ustvarjanju. Letos jo prejme sodelavka arhiva RTV Slovenija Jožica Hafner, katere veliko znanje, poznavanje arhivskih 'zakladov' Televizije Slovenija in pa prizadevnost pri kopanju po različnih 'nitih' podatkov je rešilo že marsikateri prispevek.

O nagrajencih odloča šest članov dveh komisij
Letošnje vesne bodo podelili v različnih kategorijah, o prejemnikih pa bosta odločali tričlanski mednarodni strokovni žiriji. Kot je dejala direktorica letošnjega festivala Jelka Stergel, želijo tako žirijama omogočiti še večjo strokovnost. Prvo žirijo, ki bo odločala o nagradah za celovečerne filme (igrane, dokumentarne, animirane in igrane v manjšinski slovenski koprodukciji), sestavljajo režiserka Jasna Krajinovič, profesor in filmski zgodovinar Peter Stanković in programski direktor in filmski publicist Zlatko Vidacković. Druga, ki jo sestavljajo igralka Nataša Barbara Gračner, filmska selektorica Maja Malus Azhdari in producent Rok Sečen, bo odločala o dokumentarnih filmih. Prejemniki vesen bodo znani v soboto.

V sekciji Posvečeno bodo na ogled Odstiranje pogleda z Mirjano Borčič režiserke Maje Weiss, Sam svoj - portret Jožeta Babiča Slavka Hrena, Ne čakaj na maj Františka Čapa, Barabe! Mirana Zupaniča in Socializacija bika Zvonka Čoha in Milana Eriča.

Filmi produkcije RTV Slovenija, ki sodelujejo na FSF-ju
Stekle lisice, igrani film Borisa Jurjaševiča
Charlatan Magnifique, dokumentarec Maje Pavlin
Bila so Titova mesta, dokumentarec Amirja Muratovića
7 grehov in vrlin, dokumentarec Majde Širca
Irena, lahko noč, dokumentarec Mihe Možine in Haidy Kancler
Legendarni Drenovci, dokumentarec Igorja Vrtačnika
Sam svoj - portret Jožeta Babiča, dokumentarec Slavka Hrena

Filmi, nastali v koprodukciji RTV Slovenija, na FSF-ju
Košarkar naj bo, igrani film Borisa Petkoviča
Družina, dokumentarec Roka Bička
Codelli, dokumentarec Mihe Čelarja
Anina provizija, igrani film Igorja Šmida
Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, igrani film Marka Naberšnika
Ivan, igrani film Janeza Burgerja
Družinica, igrani film Jana Cvitkoviča
Zadnji ledeni lovci, dokumentarec Jureta Breceljnika in Rožleta Bregarja
Rudar, igrani film Hanne Slak
Vztrajanje, igrani film Mihe Knifica
Glasba je časovna umetnost – Pljuni istini u oči, dokumentarec Varje Močnik
Maček Muri – Sprehod, animirani film Jerneja Žmitka
Koyaa – Razigrani avtomobilček, animirani film Kolje Sakside
Celica, animirani film Dušana Kastelica
Moderne Kunst, igrani film Marka Šantića
Nevidna roka Adama Smitha, igrani film Slobodana Maksimovića
Dej povej; zrisan, animirani film Domna Loja
Niko, igrani film Andreja Košaka
Tok, dokumentarni film Ane Čigon, Ide Hiršenfelder in Saše Spačal
Pappenstory – Štorija o slovenskem amaterskem gledališču SAG Trst, dokumentarni film Martina Turka
Navigare necesse est, dokumentarni film Radovana Čoka
Ljubo doma, kratki igrani film Jerneja Kastelca
Musca Domestica, kratki igrani film Aron Horvath
Martin Krpan, kratki igrani film Nejca Sajeta
Odstiranje pogleda z Mirjano Borčič, dokumentarni film Maje Weiss