Retrospektivo odpirajo s tremi kratkimi filmi Andrea Lodovichettija - Neimenovano, zgodbe brez imen (Untitled, Stories Without name) iz leta 2003, Hudič (Il diavolo) iz 2006 in Pod mojim vrtom iz leta 2007 (Sotto il mio giardino). Foto: Slovenska kinoteka
Retrospektivo odpirajo s tremi kratkimi filmi Andrea Lodovichettija - Neimenovano, zgodbe brez imen (Untitled, Stories Without name) iz leta 2003, Hudič (Il diavolo) iz 2006 in Pod mojim vrtom iz leta 2007 (Sotto il mio giardino). Foto: Slovenska kinoteka

Ob 19.00 se bo začela projekcija treh kratkih filmov mladega italijanskega režiserja, zatem pa bo v Kinoteki sledil pogovor z njim. Leta 1976 v Fanu rojeni Andrea Lodovichetti danes živi in dela v Rimu. Diplomiral je iz filmske režije na Eksperimentalnem filmskem centru v Rimu. Od leta 2005 deluje kot asistent režiserja Paola Sorrentina, lani pa je s kratkometražnim filmom Sotto il mio giardino navdušil in prejel nagrado zlati globus.
Prvi večer cikla, ki ga pripravljajo v sodelovanju z italijanskim inštitutom za kulturo v Ljubljani, se bo nadaljevala s projekcijo filma Nedolžen, ki ga je leta 1976 po literarni predlogi Gabriela D’Annunzija posnel Luchino Visconti.

Po večeru ob odprtju bo v oktobru potekala še vrsta zgodb, pod katere so se podpisali veliki italijanski književniki, režiserji pa so jih pozneje bolj ali manj uspešno prenesli v film. Program retrospektive poleg že omenjenega filma Nedolžen sestavljajo še Ime rože slavnega zgodovinskega romana Umberta Eca, ki ga je posnel J.-J. Annaud, Dekameron, v katerem se je na čas, ko je po Evropi kosila črna smrt, spomnil Giovanni Boccaccio, v nekoliko drugačnih okoliščinah pa pa ga je posnel P. P. Pasolini, Vonj po ženski v režiji Risija, Zurlinijev film Tatarska puščava, Konformist Bernarda Bertoluccija, Volkulja, Ciociara in drugi.
Nekaj filmov predstavljamo spodaj, celoten program pa si oglejte tukaj.








Režiser Luchino Visconti se je leta 1976 lotil romana Nedolžen. V njem pripoveduje pesnik, pisatelj in dramatik Gabrielo D’Annunzio o dekadentnem aristokratu Tulliu Hermilu, ki se odloči zaradi ljubice zapustiti ženo Giuliano. A ljubica ga zapusti in zato se odloči vrniti nazaj k ženi, ki pa tudi sama najde uteho pri poročenem pisatelju, s katerim zanosi. Tullio zahteva, da splavi, a ona se mu upre in otroka donosi, situacija pa povzroči tragedijo. Visconti se je v filmu osredotočil na osebe, na njihova čustva in doživetja ter pri tem povzel glavne teme romana - ljubosumje, čast in zločin.
Ime rože pisca Umberta Eca ne potrebuje posebne predstavitve, nič bolj istoimenski film Jean-Jacquesa Annauda. Čeprav oropan filozofsko navdahnjenih dialogov med glavnimi liki ter Ecovih sijajnih opisov romanskih portalov, film podobno kot knjiga predstavlja življenje v srednjeveški samostanski skupnosti, ko se v tej dogajajo nenavadni umori. V glavnih vlogah nastopata Sean Connery kot premeteni brat William in novinec Christian Slater, ki odstirata plast za plastjo na poti do odkritja pravega morilca. William ve, da se primera ne sme lotiti s pomočjo verskih dogem, ampak s pomočjo dejstev in logike. V Kinoteki: 12. oktobra.
Film Dekameron režiserja Piera Paola Pasolinija se oddalji od Boccaccievih Firenc in razvijajočega se meščanskega življenja 14. stoletja. Dogajanje v filmu je prestavljeno v brezčasen kontekst Neaplja, iz tega pa ustvarja fresko celotnega sveta, v katerem živijo posmehljive in svobodne osebe, ki kar vabijo gledalce, naj se polastijo resničnosti in jo začnejo živeti, tako da zavržejo lažne navade meščanske družbe. V Kinoteki: 13. oktobra.
Dino Risi je posnel Vonj po ženski, 18 let pozneje pa je svojo različico prispeval Hollywood. Italijanska produkcija iz leta 1974 je zvesta reprodukcija knjige Giovannija Arpina Il buio e il miele (Tema in med). Režiserjeva zvestoba se kaže tako v posnemanju dialogov in pisateljevih struktur kot tudi vzdušja romana. Film pripoveduje o kapitanu Faustu G., ki je oslepel zaradi eksplozije in potuje od Torina do Neaplja, mimo Genove in Rima, pri tem pa mu dela družbo študent vojak. Čeprav deluje nekdanji kapitan, ki se nenehno ozira za vonjem žensk, poln življenja, se zadaj skriva njegov obup in samomor. V Kinoteki: 13. oktobra.
Bernardo Bertolucci je leta 1970 po romanu Alberta Moravie Konformist posnel istoimenski film, ki pripoveduje o mladem fantu, ki se v prepričanju, da je zagrešil umor, skuša vrniti v 'normalno' življenje z vpisom v fašistični režim. Postane eden najbolj krutih morilcev in po poroki z Giulio, ko se odpravita na medene tedne v Pariz, mora tam za tajno policijo umoriti nekdanjega profesorja, ki vodi protifašistično uporniško gibanje. V filmu, kjer se prepletajo sedanjost in preteklost, igrajo Jean-Louis Trintignant, Stefania Sandrelli, Gastone Moschin in drugi. V Kinoteki: 14. oktobra.
Kristus se je ustavil v Eboliju je filmska priredba istoimenskega romana Carla Levija, ki je zapisal zgodbo, kako ga je fašistična diktatura obsodila na izgon. Režiser na eni strani predstavlja Levijevo izredno sposobnost, da s sociološke perspektive opiše družbo južne Italije, s katero je prišel v stik, ob tem pa odnos, ki se vzpostavi med Levijem in tistim svetom. V filmu iz leta 1979 nastopajo Gian Maria Volonté, Paolo Bonacelli in Alain Cuny. V Kinoteki: 15. oktobra.
Dragi Michele, posnet po istoimenski knjigi Natalie Ginzburg, je postavljen v revolucionarno leto 1968, ko mladi Michele iz travmatizirane Italije prebegne v London, od koder si dopisuje z Maro. Ta je nekoliko čudaško dekle, morda tudi mati njegovega otroka. A Michele si ne dopisuje le z njo, ampak tudi z materjo in sestrami ter prijateljem Osvaldom. Nekega dne dospe domov novica, da je Michele umrl. S filmom je režiser Mario Monicelli leta 1976 na Berlinalu osvojil srebrnega leva za režijo. V Kinoteki: 16. oktobra.