"V več kot pol stoletja je v za slovenski film vedno neugodnih finančnih razmerah uspešno krmaril med scilo in karibdo do namišljene itake, njegov opus pa ga uvršča v sam vrh uspešnega vodenja naših projektov", je o letošnjem Badjurovem nagrajencu Ljubu Struni zapisal Jože Pogačnik. Foto: FSF
Avditorij Portorož
Avditorij v Portorož bo v naslednjih dneh gostil smetano letošnjega slovenskega filmskega ustvarjanja. Foto: FSF
Slovenski filmarji zbrani na Obali
Dva jubileja FSF-ja in še vedno neurejene razmere v filmu

"Za slovenski film je danes nedvomno velik praznik, še posebej to velja zato, ker imamo v teh težkih časih letos na festivalu rekordno, kar 130, število prijavljenih filmov," je ob odprtju festivala povedala direktorica 14. FSF-ja Marija Marđonović.

Tri dni, 67 filmov
Direktor slovenskega filmskega centra Jožko Rutar je na odprtju občinstvo nagovoril s poetičnimi filmskimi namigi: "Upam, da se boste potopili v arheologijo slovenskega filma, upam, da se ob tem ogledu ne boste želeli kam prepisati ali se odseliti, kot so to storile aleksandrinke, ter da si ne boste nadeli mrkega obraza sfinge in da ne boste izvedli plesa smrti. Zato vam želim, da skupaj zmagamo, zasukamo zgodovino in ob tem pademo v pozitivno stanje šoka ter zvečer, ko pridemo domov, stisnemo k sebi svojo drago in ji na uho zašepetamo: 'llahko noč gospodična,' in si rečemo, 'fajn nam je bilo.'".

Prva na festivalu, ki poteka od 29. septembra do 1. oktobra, je bila projekcija filma Izlet Nejca Gazvode, na FSF-ju pa bodo skupaj prikazali 67 filmov, od tega 53 v tekmovalnem in 14 v preglednem programu. Festival se bo sklenil v soboto s projekcijo Stanja šoka Andreja Košaka, ki ji bo sledila podelitev do 21 nagrad vesna in preostalih festivalskih nagrad.
Struna: "Film je magija, ki te zajame"
Ljubu Struni
je žirija Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju slovenske kinematografije podelila "za njegov izjemni ustvarjalni prispevek tako na področju domače filmske produkcije kot tudi pri številnih mednarodnih koprodukcijskih projektih". Struna je ob izkazani časti povedal, da oceno filma vselej podajo gledalci, potem ko si film ogledajo: "Res je, da so pogosto v ospredju predvsem režiserji in je ostala filmska ekipa pogosto nevidna, vendar je nujno potrebna. Velikokrat se je izkazalo, kako pomembna je ekipa, ki je nevidna, za kamero. V tem vidim tudi velik pomen nagrade, ki sem jo prejel. Podelili so jo ne-režiserju, ne-umetniku. Menim, da je sporočilo te nagrade, da so okoli režiserja še ostali, zelo pomembni faktorji, ki ustvarjajo film." Zanj je film "magija, ki te zajame". "Zato si zelo ponosen na nekaj, kar lahko soustvarjaš skupaj s celotno ekipo, ki stoji za teboj in s teboj," je še dodal.
V utemeljitvi Badjurove nagrade je predsednica komisija Maja Weiss, ki je nagrajenca izbrala skupaj z Filipom Robarjem Dorinom, Miho Hočevarjem, Dunjo Klemenc in Denisom Valičem, o Ljubu Struni med drugim zapisala: "Danes 81-letni Ljubo Struna je vse svoje življenje posvetil filmu. Začetek njegove profesionalne filmske poti sovpada z začetki slovenske povojne kinematografije - nanjo je namreč stopil že leta 1948. Njegovo delovanje v okviru domače filmske produkcije je bilo vsestransko, saj je nastopal v vlogah organizatorja, pomočnika direktorja, direktorja filma, fotografa, asistenta kamere, snemalca in številnih drugih. Osebno se je podpisal pod 39 domačih celovečernih igranih filmov, 35 tujih celovečernih filmov ter 207 dokumentarcev in kratkih igranih filmov."

Preveč filmov, preveč nagrad?
V tekmovalnem programu FSF-ja bo prikazanih 53 filmov, od tega deset celovečercev, en srednjemetražni dokumentarni film, 17 kratkih igranih in animiranih filmov in 25 študentskih filmov. Na razpis za festival je letos prispelo kar 130 filmov in po besedah umetniškega direktorja Gorazda Trušnovca je na v dveh letih, odkar opravlja selekcijo filmov za festival, opazil porast kakovostne avdiovizualne produkcije. Med deli, prispelimi na natečaj, je bilo več dobrih, kot mu jih je dejansko uspelo uvrstiti v program. Sam meni, da "festival preprosto prerašča svoje meje".
Med celovečernimi igranimi filmi so poleg Izleta, ki je svetovno premiero doživel na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu in postal ljubljenec tamkajšnjega občinstva, še Kruha in iger Klemna Dvornika, Stanje šoka Andreja Košaka, Lahko noč, gospodična Metoda Pevca, Prepisani Klemna Dvornika, Arheo Jana Cvitkoviča in Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine Mirana Zupaniča. Nekateri festivalu očitajo, da je na njem prikazanih preveč filmov in podeljenih preveč nagrad. Trušnovec na takšne očitke odgovarja: "Meni se zdi, da slovenskega filma ni nikoli preveč, zato ker lahko z večjo kvantiteto pričakujemo tudi več kakovostnih filmov."

Nekaj utrinkov z otvoritve 14. FSF si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.

Slovenski filmarji zbrani na Obali
Dva jubileja FSF-ja in še vedno neurejene razmere v filmu