Režiser bi namreč rad poskrbel za "verodostojnejši" portret Adolfa Hitlerja in Josipa Stalina. Že vnaprej je (verjetno upravičeno) napovedal, da zaradi dokumentarne serije Oliver Stone's Secret History of America (Skrivna zgodovina Amerike), s katero bo skušal "liberalizirati" Hitlerjevo javno podobo in uperiti prst v ameriške korporacije, ki naj bi nosile velik del krivde za vzpon nacionalsocializma v Nemčiji, pričakuje poplavo "napadov nevednežev". Stone napoveduje, da bo razgalil vojaško-industrijsko mrežo, ki jo je v filmu JFK okrivil za umor predsednika in za katero zdaj trdi, da skuša v svojo past po poti predhodnikov zvabiti tudi Baracka Obamo.

"Nočem posneti konvencionalnega filma za History Channel, ki bi bil z lahkoto vsakomur všeč," svoj credo razlaga 63-letni režiser. "K zgodovini ne moreš pristopiti, če ne čutiš empatije do osebe, ki jo sicer morda sovražiš."

Nikoli ni kriv en sam posameznik
"Sposoben sem se vživeti v Stalinovo in Hitlerjevo kožo, če hočem razumeti njuno stališče. Ljudi bomo izobrazili, jim razširili obzorja in jih osvobodili predsodkov. Hočemo preseči vnaprejšnje sklepe in se poglobiti v financiranje nacistične stranke. Koliko ameriških korporacij je imelo pri tem prste, od General Motorsa pa do IBM-a? Hitler je bil samo en človek, zlahka bi se dalo nanj narediti atentat".

Stone je prvi napovednik za serijo razkril na tiskovni konferenci Zveze televizijskih kritikov v Pasadeni ... in po poročanju medijev je bilo celo na obrazih ljudi v njegovem lastnem štabu mogoče videti nelagodje. Potem ko je režiser obljubil, da bo v sebi našel empatijo do voditeljev, ki sta bila odgovorna za smrt milijonov ljudi, je Peter Kuznick, profesor zgodovine, ki so ga najeli za pomoč pri pisanju scenarija, hitel pojasnjevat: "Noče reči, da bomo Hitlerja prikazali kot pozitiven lik - bomo ga pa opisali kot zgodovinski fenomen in ne kot nekaj, kar se je pojavilo od nikoder." Stone torej obljublja, da zgodovinskih osebnosti ne bo delil na "slabe" in "dobre", in zdi se mu "jasno, da Rushu Limbaughu naša interpretacija ne bo všeč; kot po navadi bomo deležni neumnih napadov".

Stone, ki je svoja prva dva oskarja za režijo dobil za filma o vietnamski vojni (Platoon leta 1986 in Rojen četrtega julija tri leta kasneje), je pozneje svoj revizionistični pristop obrnil na ameriške predsednike, od Richarda Nixona (Nixon, 1995) do Gorgea Busha (W, 2008). V dokumentarnih vodah je dvigoval prah s svojimi načrti za snemanje dokumentarcev o ameriških "dežurnih" sovražnikih Fidelu Castru in Hugu Chávezu (lani se je s predsednikom sprehodil tudi po rdeči preprogi beneškega filmskega festivala, in sicer na premiero svojega dokumentarca o Južni Ameriki South of the Border). Dolga leta je skušal tudi iranskega predsednika Ahmadinedžada pripraviti do tega, da bi sodeloval pri nastajanju dokumentarca o svojem življenju in politični karieri.

Se da vsak absolut relativizirati?
Dokumentarna serija, ki se ji je Stone posvetil zdaj, bo osvetlila "premalo raziskovana poglavja zgodovine", med katerimi je, denimo, tudi odločitev ameriškega predsednika Trumana na Japonsko odvreči atomski bombi, ter analiza izvirov in konca hladne vojne. "Priložnost za zagovor" bo dobil tudi Josip Stalin ... in še kdo. "Stalin, Hitler, Mao, McCarthy - te ljudi je zgodovina vedno precej temeljito demonizirala. O Stalinu obstaja še ena, popolnoma drugačna zgodba. Nočem ga prikazati kot junaka, samo ponuditi verodostojnejšo sliko. Z nemškim vojnim strojem se je spopadel učinkoviteje kot kateri koli drug posameznik na svetu."

Prelahko je zgolj okriviti "norega" Hitlerja
Drugo plat ima po njegovem mnenju celo Hitlerjeva zgodba: Avstrijec je bil od nekdaj "najlažja izbira za grešnega kozla za sile, ki so bile večje od katerega koli posameznika". Podobno kompleksne vezi med korporacijami in vojaškimi silami vidi tudi v trenutni situaciji: "Lahko je razumeti, zakaj gre Obama v Afganistanu po Bushevih stopinjah. Mislim, da je ujet v sistem. In zdaj vam bomo poskusili pokazati, kako ta sistem deluje."