Cikel italijanskega filma se je začel z okroglo mizo Vloga in pomen italijanske kinematografije v filmski zgodovini. Na njej je sodeloval Marcello Foti, direktor filmskega inštituta Centro sperimentale di cinematografia (Eksperimentalni filmski center), ki hkrati predstavlja najstarejšo filmsko šolo zahodne Evrope in kjer so šolske klopi gulili številni svetovno znani režiserji, igralci, producenti, mojstri fotografije, scenografi in kostumografi. Fotiju se bo na okrogli mizi pridružil tudi filmski režiser Janez Lapajne. Pogovoru je sledila projekcija enega najboljših, ne samo italijanskih, ampak tudi svetovnih filmov, Tatovi koles (1948) režiserja Vittoria De Sice.

Visconti in Fellini
Februar bo tako namenjen italijanskemu filmu, teden od 5. februarja do 11. februarja pa je osrednji teden italijanske filmske zgodovine. Poleg Tatov koles bodo na platnu Slovenske kinoteke predvajali še nekaj filmskih mojstrovin, ki so tako ali drugače zaznamovale italijansko in svetovno kinematografijo. Z največ filmi se bo predstavil Luchino Visconti. Prvič bo tako predvajana restavrirana različica filma Demonska ljubimca, ki je prva ekranizacija romana Poštar zvoni samo dvakrat. Na ogled bo tudi Viscontijeva klasika Senso z zgodbo o brezvestni grofici, ki vara ljubimca in bratranca, in s katero režiser načenja vprašanje moralnega propada določenega družbenega sloja. Zadnji iz "Viscontijeve trojice" pa bo Somrak bogov, saga o vzponu in propadu dinastije.

Iz opusa Federica Fellinija bosta na ogled dva filma: Cesta, o potujočem krutem čarovniku Zampanu in njegovi ubogi pomočnici Gelsomini, in Amarcord, ki upodablja režiserjeve mladostne spomine na Rim.

Antonioni in Pasolini
Organizatorji italijanskega cikla so se odločili tudi za film Krik režiserja Michelangela Antonionija. To je pretresljiva zgodba o Aldu, ki ga zapusti njegova dolgoletna partnerka Irma, on pa iz maščevanja ugrabi njuno hčer in se z njo odpravi na odisejado po Padski nižini.

Na program pa je uvrščen še film Berač Piera Paola Pasolinija, ki pripoveduje zgodbo o zvodniku, odtujenem od žene in sina, ki živi s prijateljico noči, Madaleno. Njegovo življenje se obrne na glavo, ko spozna mlado Stello in jo prisili v prostitucijo, zaradi nje pa obenem vse bolj izgublja oblast nad svojim življenjem.

Pastrone, Fosco, Pontecorvo in Bolognini
Poleg omenjenih bosta na ogled še dva zgodovinska filma. Cabiria režiserjev Giovannija Pastrone in Piera Fosca se dogaja v času punskih vojn med Rimom in Kartagino v 3. st. pr. n. št. Bitka za Alžir Gilla Pontecorve pa prikazuje dogodke v letih 1956–57, ki so pripeljali do tega, da se je Alžirija leta 1962 osvobodila izpod spon francoskega jarma. Zadnji film Metello Maura Bologninija v središče postavlja usodo delavca Metella, ki se spopade s smrtjo tovariša na delovišču in se odloči, da bo postal politični aktivist.

K. S.