Britanski Guardian je filmu podelil skromni dve zvezdici in zapisal, da je film "daleč od polomije, kakršno so si nekateri predstavljali, a tudi ne osvetli lika tako, kot bi si želeli"; obenem priznava, da je bistvo Jobsa kot "ustvarjalca, neverjetno zagnanega kulturnega inovatorja, tako na zasebnem kot javnem področju, ostalo neomadeževano".

The Daily Telegraph je še manj odpuščajoč - scenarij Matthewa Whiteleya časopis odpiše kot "površno in epizodično zmešnjavo" sicer junaške zgodbe. "Film popolnoma razpade zaradi odločitve režiserja Joshue Michaela Sterna, da bo naslovno vlogo dodelil Ashtonu Kutcherju. 'Vedel sem, da se izpostavljam neusmiljenim kritikam,' je na premieri izjavil Kutcher; 'To je najstrašljivejša stvar, kar sem jih kdaj naredil.' In njegovi najhujši strahovi so se uresničili."

Zgodba se začne v letu 2001, z Jobsovo predstavitvijo njegove velike mojstrovine, prvega iPoda. Takoj zatem smo že v letu 1971, ko je naš protagonist ne ravno marljiv študent v Portlandu, ki pod vplivom LSD-ja doživi "videnje" in ugotovi, da je bil posvojen. Pot razsvetljenja ga popelje v Indijo, kjer se nauči pomena preprostosti. Po kratki zaposlitvi pri Atariju združi moči s kolegom, Stevom Wozniakom; skupaj ustanovita podjetje Apple Computers. Jobs je tisti, ki ga prešine ideja, da bi bilo uporabno združiti pisalni stroj in televizijo; Wozniak napravo sestavi in podjetje začne proizvajati dobiček. Po internem sporu Jobs izgubi službo, a se čez čas vrne, utrdi svojo moč in postavi smernice za pot, ki bo vodila do prevlade v svetu.

(Pre)težka naloga za Kutcherja?
Prav izbira Ashtona Kutcherja (ki je bil v mlajših letih neverjetno podoben mlademu Jobsu) za glavno vlogo je že pred premiero najbolj polarizirala ljudi. Optimisti so navajali, da je Ashton tudi neke vrste pionir na področju družbenih omrežij (bil je eden prvih aktivnih zvezdnikov na Twitterju) in da je kos tudi zahtevnejšim vlogam (Učinek metulja), pesimisti pa so bili prepričani, da preprosto nima zadostnega igralskega dometa.

The Hollywood Reporter denimo Kutcherjev prispevek k filmu pohvali - a zato celoten film odpiše kot "gledljivo" dveurno reklamo za Apple. "Kutcherjeva prednost je seveda precejšnja podobnost z Jobsom, a kljub temu vlogo še poglobi z dodajanjem značilnih gest svojega portretiranca. Uspe mu celo dostojno posneti njegov način govorjenja, še posebej v vrsti monologov, s katerimi zasuva bodisi svoje zaposlene ali pa upravni odbor."

Varietyjev recenzent priznava, da je bila izbira Kutcherja tvegana poteza: rezultat je sicer "pazljivo premišljen nastop, ki gre onkraj zgolj telesne podobnosti z legendarnim tehnološkim genijem", a gledalec kljub temu nikoli zares ne verjame iluziji. Jobs je po njegovem mnenju, če potegnemo črto, "prozaičen, a pristen poklon vrlinam upornosti, nekonformizma, veščine, lepote, obrtništva, domišljije in inovativnosti - lastnosti, ki jih sam kot filmska umetnina premore le na trenutke".

Prelen scenarij
Pri Indiewiru se strinjajo, da film spominja na "razvlečeno reklamo za Apple", ki mu ironije manjka "do te mere, da je že skoraj srhljivo". Linearni, nekompleksni lok pripovedi se jim sicer zdi "slogovno dober", a se spotaknejo ob tempo "scenarija, ki samo povezuje pike med Jobsovimi dnevi zabušavanja na faksu, ustanovitvijo Appla v garaži njegovih staršev in postopno levitvijo v multimilijonarja". Obravnava osrednjega lika se jim zdi "problematična", obenem pa je baje "težko ostati s srcem pri lahkotnem pregledu zgodovine Appla, saj scenarij ne vplete dovolj človeškega elementa".