Vlomilca pri starem partijskem generalu ukradeta sliko Pokrajina št. 2, pri čemer mlajši Sergej vzame še denar z dokumentom, ki lahko razsvetli zamolčano zgodbo povojnih pobojev. Upokojeni general pošlje skrivnostnega inštruktorja, da brez milosti izsledi ukradene dragocenosti, pred nami pa se poleg preteklosti odpira tudi Sergejevo življenje, kjer vara dekleti, ki ne vesta druga za drugo.

Mediji odkrivajo zamolčana povojna grobišča, s katerimi se slovenski narod še ni uspel popolnoma soočiti, Sergej, ki ga preteklost ne zanima, pa se prav tako ne more soočiti s tem, da se bo morala tudi njegova igra varanja enkrat končati. Varanje naroda v preteklosti pada nanj, ki se vara v sedanjosti. Kdo ostane živ, ali nad sinovi ostaja krivda očetov še naprej in ali je sploh mogoča odrešitev? Konec filma in odgovore na vprašanja prepuščamo vam.

Film naslednji teden v slovenskih kinematografih
Pokrajina št. 2 bo 22. oktobra odprl Festival slovenskega filma, že 23. oktobra pa bo doživel tudi premiero v slovenskih kinematografih. Sicer pa je svojo svetovno premiero doživel na beneški Mostri, kjer je poleg štirih dobro obiskanih projekcij prejel tudi zelo spodbudne kritike. Eden izmed kritikov je celo zapisal, da je veliko skupnih točk med tem filmom ter Coenovim "Ni prostora za starce" (No country for old man, 2007).

Še prej so na Berlinskem marketu podpisali pogodbo s francoskim distributerjem, ki ima zdaj pravice za svetovno distribucijo, poleg tega pa so uspeli tudi na italijanskem trgu, saj bo film prihodnje leto na rednem sporedu tamkajšnjih kinematografov.

Film so posneli v januarju in februarju leta 2007, pri čemer je bila zaradi mraza polovica ekipe na antibiotikih in lekadolih. Nastal je v slovensko-srbski koprodukciji, celotni proračun pa je znašal 1,2 milijona evrov, od katerih je 700.000 evrov prispeval Filmski sklad Republike Slovenije. Producentka Eva Rohrman je na predstavitvi še dodala, da je bilo zaradi obravnavane tematike na skladu pred podpisom pogodbe zelo pestro.

Hočevar: V filmu je vse zares
Janez Hočevar, ki v filmu igra Poldeta, je poudaril, da je na snemanju filma delovala neka močna energija, ki jim je omogočala končati projekt v tako kratkem času. Meni, da je to zaradi zgodbe, ki je tako zelo resnična. Prav tako je po Hočevarjevih besedah tudi v filmu vse zares, pa naj gre to za nasilje ali seks ali razmerja med ljudmi.

Poleg Hočevarja igrajo v filmu tudi Marko Mandić kot Sergej ter Barbara Cerar in Maja Martina Merljak kot njegovi punci. Slobodan Ćustić upodobi inštruktorja (ki malce spominja na Javiera Bardema iz zgoraj omenjenega filma), v vlogi upokojenega generala pa nastopi Janez Škof, ki je nazadnje v filmu nastopil leta 1973 (ne gre za tistega, ki nastopa v ansamblu Čompe). Med igralci so še Jaka Lah, Peter Musevski in Štefka Drolc.

Maja Martina Merljak - nova zvezda slovenskega filma
V film vidimo za slovenske razmere tudi izjemen umor in še boljši seks med Mandičem in Merljakovo, ki jo lahko že postavimo med nove zvezde slovenskega filma. Če smo v Petelinjem zajtrku videli čutne prizore spolnosti, ki so presenetili s svojo naravnostjo, si lahko zdaj ogledamo tudi bolj divje prizore, ki izpadejo zelo neumetelno. Ne spreglejte niti izjemne aluzije na Botra (The Godfather, 1972).

Režiser Vinko Möderndorfer je film naredil na podlagi svoje istoimenske knjige iz leta 1998, za MMC pa je tudi povedal, da mu je bila primerjava s filmom Ni prostora za starce všeč, saj so mu bratje Coen všeč, podobnost med likom Javiera Bardema iz omenjenega filma in likom inštruktorja pa ni bila načrtna, ne izključuje pa možnosti, da je to storil nezavedno. Glede na roman pa je zaradi drugačne zasnove filma zmanjšal število likov in čas trajanja. Sicer pa Möderndorfer pravi, da umetnost ne more ponuditi odgovorov na vprašanja, temveč lahko le odpira vprašanja.

Blaž Kosovel