Zabel je veljal za enega najpomembnejših avtorjev, ki so se ukvarjali s teorijo sodobne in moderne umetnosti pri nas. Znan je kot avtor vrste odličnih esejev o likovni umetnosti, med katerimi lahko poudarimo na primer zbirko esejev Vmesni prostor: Eseji o slikarstvu Emerika Bernarda, izdal pa je tudi več proznih del (na primer zbirko kratkih zgodb Lise na steni). Foto: Moderna galerija/Lado Mlekuž
Zabel je veljal za enega najpomembnejših avtorjev, ki so se ukvarjali s teorijo sodobne in moderne umetnosti pri nas. Znan je kot avtor vrste odličnih esejev o likovni umetnosti, med katerimi lahko poudarimo na primer zbirko esejev Vmesni prostor: Eseji o slikarstvu Emerika Bernarda, izdal pa je tudi več proznih del (na primer zbirko kratkih zgodb Lise na steni). Foto: Moderna galerija/Lado Mlekuž

V sklopu dogodkov Premiera slovenskega filma bo danes ob 21.00 v Kinodvoru premierno prikazan dokumentarni film Igor Zabel: Kako narediti umetnost vidno? v režiji Damjana Kozoleta. "Film je portret človeka, ki je notranjim protislovjem sveta umetnosti navkljub vztrajno verjel v moč umetnosti, pa tudi portret časa in prostora, v katerih je Zabel deloval in ju sooblikoval," so zapisali ustvarjalci.

Eden ključnih teoretikov moderne in sodobne umetnosti pri nas
Igor Zabel je kot umetnostni zgodovinar in kustos Moderne galerije pomembno prispeval k ustrezni zgodovinski umestitvi umetniških pojavov, kot so zgodovinske avantgarde (Tank!, 1998) in neoavantgarde (OHO: Retrospektiva, 1994), pa tudi sodobne umetniške prakse.

V slovenskem prostoru je bil eden ključnih umetnostnih zgodovinarjev za opredelitev sodobne umetnosti kot specifične umetniške prakse ter pomemben akter pri njenem uveljavljanju, tudi v mednarodnem kontekstu (Manifesta 3). Ob tem je bil vseskozi oster premišljevalec pogojev, v katerih je sodobna umetnost vznikala.

Zabel je v svojem delu vseskozi poudarjal pomen konteksta; tako tudi film kontekstualizira njegovo delovanje - od spreminjajočega se geopolitičnega konteksta in pospešene globalizacije do spremenljivega institucionalnega okvira umetniške produkcije, vključno z vlogo kustosa.

"Skozi dokumentarec spoznavamo njegovo pojmovanje vloge kustosa oziroma kuratorja, njegove ključne razstavne projekte in njihova ozadja, njegove intervencije v slovensko umetnostno zgodovino, literarno delo in besedila, s katerimi je pomembno sooblikoval refleksijo o razmerju med (nekdanjima) Vzhodom in Zahodom, kot se je po padcu berlinskega zidu manifestiralo v polju umetnosti," izvemo na spletni strani Kinodvora. V besedilu je izpostavljena razstava Individualni sistemi, ki jo je Zabel pripravil za 50. mednarodni likovni bienale v Benetkah (2003) in ga je proslavila kot mednarodno kuratorsko referenco.

Prek številnih razstav, ki jih je postavil v Moderni galeriji, kjer je deloval od sredine osemdesetih let, je Zabel slovenski javnosti predstavljal domače in tuje umetnike, njegovo raziskovanje pa se osredotoča na postkomunistično umetnost in literaturo v Vzhodni in Srednji Evropi. Foto: BoBo
Prek številnih razstav, ki jih je postavil v Moderni galeriji, kjer je deloval od sredine osemdesetih let, je Zabel slovenski javnosti predstavljal domače in tuje umetnike, njegovo raziskovanje pa se osredotoča na postkomunistično umetnost in literaturo v Vzhodni in Srednji Evropi. Foto: BoBo

Cenjena nagrada Igorja Zabela
Po Zabelu je poimenovana tudi nagrada za kulturo in teorijo, ki jo od leta 2008 podeljujejo mednarodno delujočim kustosom, umetnostnim zgodovinarjem in teoretikom, piscem in kritikom, katerih delo je pomembno za področje vizualne umetnosti in kulture v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi. Letošnja prejemnica nagrade je poljska kustosinja Joanna Mytkowski.

V dokumentarcu med drugim o Zabelu spregovorita dolgoletna direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac in kustos omenjene galerije Igor Španjol, skupaj z drugimi kolegi iz stroke, številni umetniki, med njimi Vadim Fiškin, Sergej Kapus, Marjetica Potrč in Borut Vogelnik, pa tudi Zabelovi bližnji.

Scenarij za film je napisala Urška Jurman, producent filma je Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo. Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra (SFC), koproducent filma je RTV Slovenija.

SFC v skupni pobudi s Cankarjevim domom in mestnim kinom Kinodvor od jeseni 2017 prireja slavnostne premiere, namenjene promociji in večji dostopnosti slovenskega filma. Na nocojšnji bo ustvarjalna ekipa Kustosove sobe, film pa bo na sporedu do vključno srede 28. novembra, so sporočili iz filmskega centra.