Emir Kusturica, dobitnik dveh zlatih palm canskega festivala pravi, da je Kitajska najbolj uspešna kapitalistična dežela, ki jo vodijo komunisti, zahod pa ni več demokracija, ampak tehnokracija, ki demokracijo zanika. Foto: Reuters
Emir Kusturica, dobitnik dveh zlatih palm canskega festivala pravi, da je Kitajska najbolj uspešna kapitalistična dežela, ki jo vodijo komunisti, zahod pa ni več demokracija, ampak tehnokracija, ki demokracijo zanika. Foto: Reuters
Emir Kusturica in Monica Bellucci
V svoji zadnji vojni romanci in sodobni pravljici se Kusturoca zaljublja v brezčasno Monico Bellucci. Foto: EPA

Srbski režiser je napovedal, da bo julija in avgusta prihodnje leto na Kitajskem začel snemati nov film z delovnim naslovom Vrisak. Dogovor z enim največjih kitajskih podjetij je podpisal pred dvema tednoma, ko je nastopil v Šanghaju.

Film bo pripovedoval o mladem telovadcu, ki se na Kitajskem zaljubi v žensko v neugodnih življenjskih okoliščinah. Njenemu očetu namreč spodleti poskus, da bi uresničil kapitalistične sanje v Franciji, zato zapade v velike dolgove. Oderuh pa v zameno za dolg želi njegovo hčer. "Tu se film spremeni v, rekel bi, sodobnega Taksista, film iz sedemdesetih let, kjer se deček čustveno odzove na resnico in jih osvobodi iz tega kriminalnega jedra," razlaga Kusturica, ki bo film posnel s kitajskimi igralci. Snemanje naj bi trajalo od šest do osem mesecev, režiser pa napoveduje, da bo tokrat izbral dokumentaren način pripovedovanja.

"Vse življenje sem ustvarjal filme, ki so bili bolj uspešni v polju umetniških filmov. Tokrat pa pogodba pravi, da ga bodo prikazali v 25.000 kinematografih. Za primerjavo: Francija ima okrog 2.500 kinematografov. To bo tako, kot da bi film začeli prikazovati po vseh kinematografih v Evropi," pravi Kusturica, ki ga filmski svet dobro pozna po filmih, kot so Podzemlje, Oče na službenem potovanju in Črna mačka, beli mačkon.

"Zahod ni več demokracija, ampak tehnokracija"
Kusturica pravi, da je Kitajska najbolj uspešna kapitalistična dežela, ki jo vodijo komunisti, prav tako pa je tudi veliko tržišče. Zahod pa po njegovem mnenju ni več demokracija, ampak tehnokracija, ki demokracijo zanika, kajti odločitve sprejemajo korporacije, ki niso naklonjene demokraciji: "Potrebujejo pot do izvora in tržišča, ta pot pa zadnje čase poteka prek vojne in nasilja." Prizorišče njegovega naslednjega filma bo Rusija, napoveduje cineast.

Zadnji film balkanskega filmskega mojstra Na mlečni poti, v kateri zaigra ob italijanski igralki Monici Bellucci, lahko slovenski gledalci ujamete na predpremieri letošnjega programa kinovečerov na prostem – na Ljubljanskem gradu bo na sporedu 29. julija, v Minoritih v Mariboru pa 5. avgusta.