Francosko-italijanski dokumentarni film Gianfranca Rosija je dobil zlatega medveda za najboljši film Berlinala leta 2016 in bil istega leta nominiran za oskarja za najboljši celovečerni dokumentarec.

Begunska kriza skozi oči majhne otoške skupnosti
Večkrat nagrajeni dokumentarist Rosi je leto dni preživel na otoku Lampedusa, da bi begunsko krizo osvetlil iz povsem nove perspektive, skozi oči majhne otoške skupnosti, ki jo uzremo skozi življenje dvanajstletnega Samueleja. Ta na otoku sredi morja hodi v šolo in strelja s svojo fračo. Rad se igra na kopnem, čeprav vse okoli njega diši po morju ter šepeta o možeh, ženah in otrocih, ki plujejo po njem, da bi dosegli obalo.

Lampedusa ni običajen otok, saj je s površino dvajsetih kvadratnih kilometrov oddaljen sedemdeset navtičnih milj od afriške in sto dvajset od sicilske obale. V zadnjih dvajsetih letih je na njenih obalah pristalo več kot štiristo tisoč prebežnikov. Ocenjujejo, da jih je petnajst tisoč umrlo med nevarno plovbo.

Filmski avtor želi z zgodbo opozoriti, da humanitarna katastrofa ni hipna medijska senzacija, pač pa za številne vsakdanja realnost in trajno spremenjen način življenja.

Festival migrantskega filma
Filmi, ki v središče postavljajo migracije, bodo v prihodnjih dneh na ogled tudi na Festivalu migrantskega filma, ki se jutri začenja v ljubljanskem Kinodvoru s filmom Eldorado (2018) Markusa Imhoofa.

Slovenska filantropija že od leta 2010 svetovni dan beguncev, 20. junij, zaznamuje s festivalom zgodb številnih, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove, tiste, ki so pogosto pozabljeni in premalokrat slišani. Do 21. junija bo festival v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji pripovedoval zgodbe o različnih plateh migrantskega življenja, od odhoda, poti do privajanja na življenje v novi okoliščinah, so zapisali na spletni strani festivala.

Na letošnjem Festivalu migrantskega filma, ki v ospredje postavlja aktualne zgodbe, povezane z azilnimi politikami, migracijami in begunstvom, bo na ogled devetnajst filmov iz štirinajstih držav.