Film skozi osebni pogled pokaže dogodke in človeške usode, povezane z osamosvojitveno vojno, ter spregovori tako o razmerah in okoliščinah dogajanja kot tudi o tragiki vojne. Foto: RTV SLO
Film skozi osebni pogled pokaže dogodke in človeške usode, povezane z osamosvojitveno vojno, ter spregovori tako o razmerah in okoliščinah dogajanja kot tudi o tragiki vojne. Foto: RTV SLO
1991 - Neizstreljeni naboj
Scenarij filma o slovenski osamosvojitveni vojni temelji na romanu Neizstreljeni naboj Damijana Šinigoja iz leta 1994, avtor pa je zgodbo priredil tudi v scenarij. Foto: Andraž Šumrada/MMC RTV SLO
Snemanje filma
Film so snemali v Ljubljani, v vojašnicah Postojna in Bohinjska Bela ter na streliščih Poček in Bloška polica. Foto: Robert Kruh
Slovenska osamosvojitev prvič v filmu

Film je režiser Jure Pervanje posnel po romanu Damijana Šinigoja Neizstreljeni naboj. V čas osamosvojitvene vojne popelje gledalce preplet prizorov dejanskega dogajanja z doživljajskim svetom junakov filma in z izrisom okolja, v katerem delujeta.

To ni le zgodba o prvih korakih slovenske države, ampak o dveh fantih, ki v skupni enoti JLA služita vojaški rok, ko ju nenadoma loči začetek vojne. Sredi ključnih dogodkov se znajdeta na različnih straneh – enemu namreč uspe prebegniti na stran slovenskih teritorialcev, drugi pa ostane v enoti JLA. Zaostritev situacije spremeni nekdanja prijatelja v neposredna nasprotnika.

Zgodbe mladih fantov, ki jih je situacija potisnila v težak položaj
Da je težke situacije, v katere potisne človeka čas vojne, težko gledati zgolj skozi črno-belo prizmo, pove prav zgodba glavnih protagonistov filma. Kot je nam je še med snemanjem filma pojasnil avtor romana in scenarist Šinigoj, ki je vojno kot prostovoljec izkusil na lastni koži, se spomni, da je bil med vojno jezen na tiste vojake, prijatelje, ki niso zbežali iz JLA-ja. "Ko pa sem slišal njihove zgodbe, zgodbe osemnajstletnikov, ki so bili pahnjeni v te grozne razmere in dileme, sem mnenje seveda nemudoma spremenil. Ni jim bilo lahko, zavedali so se, da so v napačni uniformi in v napačni vojski in vedeli so, kam gredo, zbežati pa niso mogli ..."

Odločili smo se posneti gledljiv film
Gre za dramatično zgodbo o generaciji, vrženi v usodni zgodovinski čas. "Brez humorja imamo Cankarjevo Francko, ki besno teče za vozom in potem 'bogica' še pade, mi pa smo se odločili narediti gledljiv film, ki bo napolnil tudi kinodvorane po Balkanu in morda širše," je še med snemanjem filma pojasnil Šinigoj, ki je svoj roman pretvoril tudi v scenarij. Šinigoj vidi svojo zgodbo kot nekakšen dokument časa, čeprav se morda vse notri napisano ni zgodilo natančno tako, kakor piše.
Ker gre za zgodbo o mladih fantih, so glavne vloge so zaupali študentom AGRFT-ja. V filmu med drugim igrajo Miha Rodman (Borut), Žiga Udir (Marko), Jure Kopušar (Rajc), Blaž Setnikar (Kladu), Vito Weis (Redjepi), Anja Drnovšek (Meta), Grega Čušin (Zastavnik) in Judita Zidar (Markova mama). Pri nastajanju filma so sodelovali še direktor fotografije Tine Perko, Duško Milavec, ki skrbi za scenografijo, kostumograf Marko Jenko, Marija Kermelj, ki skrbi za masko in direktor filma Janez Pirc.

Slovenska osamosvojitev prvič v filmu