Ekipa filma Prasica, slabšalni izraz za žensko, s svojimi vesnami. Foto: SFC/Katja Goljat, Matjaž Rušt
Ekipa filma Prasica, slabšalni izraz za žensko, s svojimi vesnami. Foto: SFC/Katja Goljat, Matjaž Rušt
Tijana Zinajić na snemanju filma Prasica, slabšalni izraz za žensko. Foto: SFC / Saša Huzjak
Tijana Zinajić na snemanju filma Prasica, slabšalni izraz za žensko. Foto: SFC / Saša Huzjak

Šopek vesen za "svežo filmsko energijo"
Prasica, slabšalni izraz za žensko je bila z vesno nagrajena tudi za scenarij, ki je delo Ize Strehar, prepričljiva Liza Marijina, članica igralskega ansambla SNG Maribor, je za upodobitev Eve prejela svojo drugo vesno za glavno žensko vlogo, potem ko je bila leta 2019 nagrajena za vlogo v Polsestri režiserja Damjana Kozoleta, Anuša Kodelja pa je prejela kipec za žensko stransko vlogo. Ustvarjalci filma so se razveselili še kipcev za scenografijo, ki jo je ustvarila Neža Zinajić, in kostumografijo, ki je delo Matica Hrovata.

Za piko na i je film Prasica osvojil tudi vesno po izbiri občinstva: povprečna ocena na oddanih glasovalnih lističih je bila 4,74.

Komična drama Prasica, slabšalni izraz za žensko je žirijo, kot so zapisali, "najbolj presenetila in očarala", češ da "poka od energije, življenja in naklonjenosti do svojih likov". "Ne igra na karto v evropskem art filmu trendovskega minimalizma, ampak izrablja vse, kar se mu ponuja – od plazu besed do tišine, od plesa do posedanja v mali kuhinji in drogeraških tripov. In v vsem je dober. To je film sijajno zrežiranega igralskega ansambla, dinamike in neke čisto nove, sveže filmske energije," so zapisali Primož Bezjak, Dana Budisavljević in Želimir Žilnik.

Film Prasica, slabšalni izraz za žensko je med drugim osvojil tudi vesno za kostumografijo. Po zaslugi Matica Horvata
Film Prasica, slabšalni izraz za žensko je med drugim osvojil tudi vesno za kostumografijo. Po zaslugi Matica Horvata "ulična moda, prenesena v filmsko kostumografijo, odlično oriše like, zataknjene med otroštvom in odraslostjo". Foto: SFC/Saša Huzjak

V filmu spremljamo zgodbo mlade slikarke Eve (Liza Marijina), ki ji gre trenutno v življenju narobe skoraj vse. Znajde se v čudnem razmerju z mentorjem, najboljša prijateljica se seli v Berlin, za delo v knjigarni ne dobi plačila in vrh vsega ji tik pred 27. rojstnim dnevom že tri mesece izostaja menstruacija. Zave se, da mora spremeniti način življenja, in se po pomoč obrne na spletni iskalnik. "Glavni lik pripada generaciji 30-letnih umetnikov, ki za ta liberalni kapitalizem niso ravno dobrodošla generacija. Ampak dajmo reči, tudi oni preživijo, kot vse generacije," je o svojem filmu povedala režiserka Tijana Zinajić.

O vlogi Lize Marijine, ki je vesno za glavno vlogo tako dobila drugič v treh letih (prejšnjič jo je leta 2019 za Polsestro Damijana Kozoleta), je žirija v utemeljitev zapisala: "Liza Marijina je še enkrat dokazala, kako močno in natančno občuti jezo generacije, ki na videz noče odrasti, čeprav ji je vse kristalno jasno. V liku Eve s svojo neizprosno neposrednostjo in jebivetrstvom "ubija" in "kolje" vse okrog sebe, obenem pa v njej začutimo strah, negotovost in globoko hrepenenje." In nato je tu še Anuša Kodelja v vlogi Nine, ki je žirijo "popolnoma očarala s svojo svežino, razigrano drznostjo in izjemnim občutkom za humor". "Postane naša "bestička", sorodna duša, s katero bi odšli na konec sveta – ali pa vsaj do Berlina."

Za utemeljitev nagrade za scenarij Ize Strehar je žirija uporabila sočno izrazje, kakršnega je v filmu na pretek: "Scenarij je anarhičen in analitičen. Ironičen in samokritičen. Psovaški in umetniško ambiciozen. Feminističen in falusoiden. Iskren in prevarantski. Trezen in pijan. Drogiran in čist. Abstinenčen in 'jebački'. Kot življenje."

Film Prasica, slabšalni izraz za žensko, prejel kar šest vesen
Inventura: "Nenadejana komedija" je eden od najboljših domačih filmov leta
Žirija je Inventuro nagradila za najboljšo režijo, potem pa film ovenčala še s posebno omembo za prvenec, ker da
Žirija je Inventuro nagradila za najboljšo režijo, potem pa film ovenčala še s posebno omembo za prvenec, ker da "v središče dogajanja postavi najbolj navadnega človeka, ki se znajde v precepu med lastno predstavo o sebi in tem, kar v resnici je". Foto: MMC RTV SLO

"Nevsiljiva zadržanost" Inventure
Drugi veliki zmagovalec večera, Inventura režiserja Darka Sinka, je slavil v obeh moških igralskih kategorijah: žirijo je najbolj prepričal izvrstni igralec SNG-ja Nova Gorica Radoš Bolčina v vlogi Borisa, Dejan Spasić pa za vlogo policista Andreja. Četrta vesna za omenjeni film je šla v roke Matije Krečiča za najboljšo izvirno glasbo. Sinko je prejel tudi nagrado za najboljšega debitanta (pod pokroviteljstvom Iridium Filma).

"Film je na prvi pogled videti nevsiljiv in zadržan, a je vsaka njegova minuta domišljeno zrežirana. Režiser z natančnostjo kreira ritem in tok pripovedi. V svoji slogovni enovitosti in zadržanosti Inventura odseva negotovost, frustracije in strah, ki ga občutimo, medtem ko nam življenje polzi v obstranskost," je o režiji Darka Sinka zapisala žirija.

Nekega večera Boris, popolnoma iz družbe neštrleč tehnični pomočnik na fakulteti, po večerji bere v svoji sobi, ko nekdo strelja nanj skozi okno. Z ženo pokličeta policijo, med iskanjem potencialnih storilcev pa začne čedalje bolj dvomiti o ljudeh okoli sebe. Je bil tarča strelca ali se je le znašel ob napačnem času na napačnem kraju? ("Radoš Bolčina se v vlogi Borisa suvereno, z vso svojo igralsko širino in izkušnjami giblje po tanki črti med coenovskim absurdom nevidnega človeka, realizmom in inteligentnim humorjem," je v utemeljitev nagrade za najboljšega igralca zapisala žirija.)

Ekipa Inventure s svojimi štirimi kipci. Foto: SFC/Katja Goljat, Matjaž Rušt
Ekipa Inventure s svojimi štirimi kipci. Foto: SFC/Katja Goljat, Matjaž Rušt
Dejan Spasić v inventuri upodobi policijskega inšpektorja brez naslanjanja na žanrske klišeje. Foto: FSF/Katja Goljat, Matjaž Rušt
Dejan Spasić v inventuri upodobi policijskega inšpektorja brez naslanjanja na žanrske klišeje. Foto: FSF/Katja Goljat, Matjaž Rušt

Počasi se razvija zgodba o vseh njegovih prepričanjih glede najbližjih, prežeta s specifičnim humorjem, ogromno zaslug zanj ima lik Dejana Spasića. "Lik policijskega inšpektorja je bil na filmu viden že tolikokrat, da ga je težko odigrati na izviren način," ugotavlja žirija. "Dejanu Spasiću je v filmu Inventura uspelo prav to. Inšpektor Andrej je zadolžen za primer, ki se ne bo nikoli razrešil, a je obenem razumen in topel človek, ki je tu prav zato, da razreši primer."

Močna konkurenca med manjšinskimi koprodukcijami
Vesno za najboljšo fotografijo je prejel Mitja Ličen za film Telesce (režija Laura Samani), ki je bil razglašen tudi za najboljšo manjšinsko koprodukcijo. Film italijanske režiserke Laure Samani nas namreč "postavi v izkušnjo podeželskega življenja z začetka 20. stoletja, ne da bi pri tem zapadel v kič ali romantizacijo življenja naših babic in prababic". Ob tem je žirija poudarila, da je imela v množici odličnih koprodukcij letos še posebej težko nalogo, ter dve drugi kritiško hvaljeni manjšinski koprodukciji nagradila za najboljšo masko (film Oaza) in filmski zvok (Morena). Za masko v Oazi je skrbela Martina Šubic Dodočić, za zvok v Moreni pa vsako leto nagrajeni Julij Zornik.

Albansko krvno maščevanje: pot do sprave je trnova in polna pasti

Prepričal nesenzacionalističen portret krvnega maščevanja
Vesno za montažo sta prejela Uroš Maksimović in Mariana Kozakova za Odpuščanje režiserke Marije Zidar, ki je postal tudi najboljši dokumentarni film. "Avtorica Marija Zidar skozi zapleten konflikt med sorodniki izriše kompleksno podobo patriarhalne družbe. Z natančno in zadržano opazovalno tehniko nas popelje v samo jedro dveh sprtih družin in tako ustvari večplasten in presunljiv dokumentarni film," v utemeljitvi povzame žirija. Odpuščanje je kot najboljši film izbralo tudi Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, ki ugotavlja, da celovečerec "ob intimni družinski tragediji subtilno prikaže spotikanje populizma ob demokratizem, pri čemer v presojo gledalk in gledalcev ne posega".

Kukla o zmagi na največjem festivalu kratkega filma na svetu: "Postavili smo se na zemljevid"

Sestre in Steakhouse: o opolnomočenju in maščevanju
Vesno za najboljši kratki igrani film je dobila Kukla za Sestre. "V kratkem igranem filmu Sestre režiserka ponuja gledalcu kritičen razmislek o vlogi spola in z njo povezanim nasiljem v družbi. S pomočjo intenzivnega ritma, nasičenega prepleta vizualnih podob, zvoka in glasbe nas film silovito vodi od prvega do zadnjega kadra."

Špela Čadež je vesno dobila za najboljši kratki animirani film, ki je postal Steakhouse. "Kratki animirani film Steakhouse avtorice Špele Čadež na poetičen način in z določeno mero črnega humorja prikazuje surovost partnerskega odnosa ter s pomočjo vsebinsko in tehnično brezhibnega izdelka gledalca zapelje v zgodbo. V mehkobi vizualne podobe nas preseneti razplet, ki ga gledalec ne pozabi zlahka."

Najboljši eksperimentalni film je Vdor Matevža Jermana in Nika Novaka, vesno za najboljši študijski film pa je prejel (ne)vidni Anžeta Grčarja.

Steakhouse Špele Čadež odpira vprašanje družinskega oz. psihičnega nasilja, a mu uspe celo v to temo vdahniti nekaj (črnega) humorja. Foto: SFC
Steakhouse Špele Čadež odpira vprašanje družinskega oz. psihičnega nasilja, a mu uspe celo v to temo vdahniti nekaj (črnega) humorja. Foto: SFC
Ameba: gverilski film, ki živi v distopičnem svetu trapovcev Matter

Strokovna žirija za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme, ki so jo sestavljali Robert Černelč, Matjaž Ivanišin in Hana Repše, je podelila tudi dve vesni za posebne dosežke: prvo je prejel animirani film Babičino seksualno življenje (režija: Urška Djukić in Emilie Pigeard), ki temelji na knjigi Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače, druge se je razveselil Rok Biček za Kazenski strel.

Nespregledani dosežki Amebe in zgodbe o Iskra Delti
Posebno priznanje žirije so prejele Iskre v času, svetovni računalniški podvig, "pomembno pričevanje iz prezrte in pozabljene zgodovine", v katerem je Jurij Gruden orisal neverjetno zgodbo v povezavi z Iskra Delto. Isti poklon je dobil celovečerni film Ameba režiserja Blaža Završnika. Ameba si je posebno omembo zaslužila "zaradi gverilskega pristopa k snemanju, ki se ga v slovenski in regionalni kinematografiji uporablja vse preredko, a lahko, kot je razvidno v tem primeru, da zelo zanimive rezultate".

Slovenska koprodukcija z nagrado iz Cannesa: klavstrofobija na rajskem otoku

Nagrado AKMS-ja za celovečerni film je prejela Morena Antonete Alamat Kusijanović. Žirijo, ki so jo sestavljali Špela Mrak, Luka Vidic in Jure Matičič, je Morena osvojila s svojo "vsebinsko večplastnostjo, vizualno estetiko, režijskim presežkom in izdelanimi igralskimi stvaritvami". "Z odprtimi usti smo doživljali intenzivnost družinskih odnosov, nevzdržno stopnjevanje napetosti in mamljivost pobega iz raja."

Za vesne se je v tekmovalnem delu festivala potegovalo 54 filmov, med njimi deset celovečernih igranih in dokumentarnih filmov, na ogled je bilo tudi devet koprodukcij.

Dobro obiskane projekcije
"Projekcije so zelo dobro obiskane, k temu so vsekakor pripomogli študenti in njihovi prijatelji, predvsem pa so pripomogli k dobremu vzdušju, ki spremlja festival že od začetka," je za Radio Slovenija rekel direktor festivala Bojan Labović, ki je kot novost letos uvedel kulturni evro: od vsake prodane vstopnice je šel en evro za študente. S tem so 60 študentom filma omogočili bivanje in udeležbo na festivalu.