"Dva tisoč manijakov! je pomagal vzpostaviti paradigmo, ki jo drugi filmi zdaj ponavljajo že desetletja, še zlasti odkar sta Boormanova ekranizacija Odrešitve (1972) in Hooperjev Teksaški pokol z motorko (1974) z izjemnim uspehom poskrbela, da so se ti tropi prebili med popularno množično kulturo, piše Bernice M. Murphy v svojem delu The Rural Gothic in American Popular Culture. Foto:
Boormanova klasika Odrešitev (Deliverance) velja za prvi veliki mejnik tradicije "urbanoidne" grozljivke, ki se v tematizaciji urbanega strahu pred grožnjo podivjanega podeželja ne ustavi pred nobeno obliko nasilja človeka nad človekom.

V Slovenski kinoteki se bo nocoj s filmom Herschella Gordona Lewisa iz leta 1964 Dva tisoč manijakov! začel festival filmske groze Kurja polt. Prva izdaja festivala, ki ga organizira Društvo Kurja polt s Slovensko kinoteko in Kinodvorom, je posvečena kultom, klasikam in žanrskim odpadnikom ter razmisleku o pomenu in definicijah filmske grozljivke.

Butični filmski dogodek, ki bo potekal do 21. septembra, torej do konca tedna, je v svoji pilotski izdaji zastavljen tematsko in retrospektivno. Njegova rdeča nit je "ruralna groza", natančneje: trčenje urbanega in ruralnega. Tega priljubljenega podžanra festival ne odkriva le v paradigmatičnih "backwoodsih" ameriškega juga, pač pa tudi v odročnih škotskih vaseh, paragvajskem pragozdu in avstralski puščavi, so sporočili organizatorji.

Tako bodo poleg "čistokrvnih" klasik, kot sta Teksaški pokol z motorko Tobeja Hooperja in Hribi imajo oči Wesa Cravena, na ogled tudi kultni film Dva tisoč manijakov!, kurioziteta Ne ubijaj, razen ... Josha Beckeja, brezčasni film Johna Boormana Odrešitev in dolgo izgubljena mojstrovina Teda Kotcheffa Prebudi se v grozi.

Ne zgolj nišni hobi
Kurja polt se s svojim programom pridružuje obstoječim iniciativam, Grossmannovemu festivalu fantastičnega filma in Kinodvorovi maratonski Noči grozljivk. Vabi privržence žanra in ljubitelje filma v želji, da bi presegli prevladujoči predsodek, ki grozljivko, kot pišejo, "odpravi kot stvar partikularnega okusa nišne publike".

Cilj festivala ni apologija, pač pa rehabilitacija grozljivega žanra, njegova umestitev na legitimno mesto znotraj filmske umetnosti in na redni repertoar domačih kinodvoran. Ta žanr namreč v novem tisočletju ostaja v slovenski redni kinematografski distribuciji šibko zastopan, so zapisali v Slovenski kinoteki.