Po navedbah vlade na današnji seji državnega zbora (DZ) sprejeta novela odpravlja pomanjkljivosti, ki so se pokazale ob izvajanju zdajšnjega zakona, in zagotavlja jasnejše zakonske določbe.

Kot je na seji pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, novela zakona o avdiovizualnih (AV) medijskih storitvah v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo na tem področju. Po njenih besedah novela med drugim spodbuja medijsko pismenost in teži k preglednosti podatkov o ponudnikih teh storitev.

Kaj še prinaša sprejeta novela?
Državna sekretarka je dodala še, da se novela na podlagi direktive posveča tudi prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in javnega ščuvanja k storitvi terorističnega kaznivega dejanja, zaščiti otrok v avdivizualnih medijskih storitvah, dostopnosti teh storitev za invalide, AV komercialnemu sporočanju, spodbujanju evropskih del in storitvam platform za izmenjavo videov.

Kateri so pomisleki nasprotnikov?
Vladna novela je naletela na podporo koalicijskih poslancev, podporo so ji napovedali tudi v DeSUS-u, kritične ocene je bilo slišati iz LMŠ-ja, SD-ja, Levice, SAB-a in skupine nepovezanih poslancev (NeP). Ocenili so, da je v noveli veliko nedoslednosti in da niso v celoti upoštevane pripombe parlamentarne zakonodajno-pravne službe ter da ni jasne razmejitve med pristojnostmi Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) ter ministrstva za kulturo.

Sorodna novica Kdo bo v Sloveniji upravljal t. i. Netflixov davek?

V delu opozicije so bili še posebej kritični do dodatne obremenitve domačih ponudnikov televizijskih programov in VOD-storitev (video on demand). Po njihovih navedbah novela ne sledi določbam direktive, ki so namenjene zmanjšanju neenakopravnega položaja domačih in tujih ponudnikov, državam članicam EU-ja pa omogočajo, da tudi tujim ponudnikom (npr. Netflix ali HBO) naložijo, naj del prihodkov, ustvarjenih v državah, kjer ponujajo vsebine, nimajo pa tam sedeža, vrnejo na te trge in s tem podprejo domačo produkcijo.

Iz LMŠ-ja, SD-ja, Levice, SAB-a in NeP-a je bilo v razpravi slišati, da je ministrstvo za kulturo te določbe direktive uporabilo predvsem za dodatno obremenitev domačih ponudnikov televizijskih programov in VOD-storitev. Poslanci LMŠ-ja, SAB-a in NeP-a so zato vložili dopolnilo, ki naj bi to spremenilo, a niso zbrali zadostne podpore. Zato tudi niso podprli vladne novele.

Zavrnitev očitkov dela opozicije
Državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc je očitke dela opozicije zavrnila kot neutemeljene. Po njenih besedah novela zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki v slovenski pravni red prenaša direktivo EU-ja, ne more služiti favoriziranju domačih ponudnikov teh storitev.