Borgnine, ki je filmski industriji posvetil več kot 60 let svojega življenja, je bil dejaven tudi še globoko v zrela leta: med drugim smo ga v ameriški zdravniški seriji Urgenca lahko videli še leta 2009. Toda manjše televizijske vloge seveda niso to, po čemer si ga bo svet zapomnil: ne le, da je za Martyja dobil oskarja, nastopil je tudi v klasičnem vesternu Divja horda (The Wild Bunch, 1969) Sama Peckinpaha in v akcijski drami Pozejdonova pustolovščina (The Poseidon Adventure, 1972). V ZDA je bil najbrž vsaj toliko znan tudi po tam precej priljubljenih serijah McHale's Navy in Airwolf.

Najprej zares vojak, nato še vojak v filmih
Ermes Effron Borgnino, sin italijanskih priseljencev, se je leta 1917 rodil v Connecticutu; starši so družinski priimek kmalu zatem spremenili v bolj ameriško zveneči Borgnine. Mali Ermes pravzaprav nikoli ni sanjal o igralskem poklicu: potem ko je srednjo šolo obesil na klin, se je leta 1935 pridružil ameriški mornarici. Da se je po koncu druge svetovne vojne sploh vpisal na igralski tečaj, gre zasluga vztrajanju njegove mame. Gledališki ognjeni krst je prestal v Stekleni menažeriji Tennesseeja Williamsa, kmalu pa so se mu odprla tudi vrata k filmu: prvo vidnejšo vlogo je odigral v klasiki Od tod do večnosti (From Here to Eternity, 1953); bil je sadističen narednik, ki brutalno pretepe lik Franka Sinatre.

Zaradi svoje čokate postave, raskavega glasu in režečega nasmeha je bil Borgnine idealen za karakterne vloge; radi so mu ponujali vloge raznih zlikovcev. Predalčka, v katerega ga je skušala stlačiti industrija, se je otresel leta 1955, ko mu je vloga romantičnega newyorškega mesarja v nizkoproračunskem Martyju prinesla oskarja (kipec mu je izročila Grace Kelly).

Borgnine je nato nastopil še v več kot 60 filmih; poleg že naštetih so omembe vredni še The Vikings (1958), The Flight of the Phoenix (1965), The Dirty Dozen (1967). Kot zanimivost: na stara leta je glas posojal Mermaid Manu v otroški animirani seriji SpongeBob SquarePants.

Visoka cena uspeha
Njegovo zasebno življenje je, kot se to v Hollywoodu rado dogaja, teklo malo manj gladko: za seboj je imel kar štiri propadle zakone (s pevko Ethel Merman je bil denimo poročen manj kot mesec dni).

"Oskar je iz mene naredil zvezdo in za to sem hvaležen," je igralec izjavil leta 1966. "Toda zdi se mi, da se, če ga nikoli ne bi dobil, ne bi tako zelo zapletal v svojem zasebnem življenju." No, v peto mu je šlo bolje: leta 1972 se je poročil z norveško poslovno žensko Tovo Traesnaes in z njo tudi ostal.