Roman Polanski je za film Pianist leta 2002 v Cannesu dobil zlato palmo, a ni do prireditve zato nič bolj prizanesljiv. Foto: Reuters
Roman Polanski je za film Pianist leta 2002 v Cannesu dobil zlato palmo, a ni do prireditve zato nič bolj prizanesljiv. Foto: Reuters
Roman Polanski in Ken Loach
Roman Polanski (na sliki z britanskim kolegom Kenom Loachem), preden ga je tiskovna konferenca tako zelo razjezila. Foto: Reuters

V nedeljo na tiskovni konferenci v Cannesu Roman Polanski še zdaleč ni bil edina zvezda: film Chacun son Cinema (Vsakemu svoj kino) je namreč sad sodelovanja 35 največjih še živečih režiserjev in canske premiere se je udeležila večina. Ker se film ukvarja z vprašanjem prihodnosti sedme umetnosti, so se te tematike dotikala tudi novinarska vprašanja. Večino je zanimalo kaj v zvezi z usodo filma v digitalni dobi, ki je očitno že na vratih.

Topoumni novinarji?
Le nekaj minut pred koncem tiskovne konference je za mikrofon prosil 73-letni Polanski. "Škoda, da smo bili priča tako revnim, praznim vprašanjem," je oštel zbrane poročevalce. "Mislim, da vas je nenehno čepenje pred računalnikom otopilo do te mere, da vas ne zanima več, kaj se dogaja s filmom. Pravzaprav pojdimo vsi raje na kosilo," je pozval svoje kolege na odru in odkorakal. Sledil mu ni nihče.

Sad skupnih naporov
Projekt Chacun son Cinema je nastal na čast 60. obletnici canskega festivala: 35 režiserjev je posnelo po 3-minutne zgodbe na temo filmske umetnosti. Svoje koščke sestavljanke so tako med drugim prispevali Nanni Moretti, Ken Loach, Jane Campion, Gus van Sant, Vong Kar Vaj, Takeši Kitano, Wim Wenders, Aki Kaurismaki, Alejandro Gonzalez Inarritu in brata Coen.

Prispevek Polanskega je sicer obveljal za enega najbolj duhovitih: v svojih treh minutah je prikazal zgodbico para v kinu, ki si skuša ogledati erotični film, a ju ves čas moti čudno stokanje in sopihanje iz zadnjih vrst. Na koncu se izkaže, da je možak, ki je povzročal kraval, pravzaprav padel z balkona.

A. J.