Njen igrani celovečerni prvenec Dekle je prvi madžarski film, ki ga je režirala ženska. Kot prva ženska je prejela zlatega medveda na berlinskem festivalu ter se z naslednjimi filmi potrdila kot vodilna režiserka feministične usmeritve. Foto: Puljski filmski festival
Njen igrani celovečerni prvenec Dekle je prvi madžarski film, ki ga je režirala ženska. Kot prva ženska je prejela zlatega medveda na berlinskem festivalu ter se z naslednjimi filmi potrdila kot vodilna režiserka feministične usmeritve. Foto: Puljski filmski festival
false
Posvojitev: ovdovela 43-letna delavka Kata in mlado šolsko dekle Anna, ki so jo starši zapustili pri šestih letih. Ženski se spoprijateljita, ko Anna pobegne iz doma za zapuščene otroke, jo k sebi začasno vzame Kata, in v tem odnosu obe doživita enega od pomembnih življenjskih trenutkov: Anna se poroči, Kata posvoji zapuščenega dojenčka. Foto: Puljski filmski festival

Filmi Marte Mészáros so zaokrožili po več svetovnih filmskih festivalih, v soboto, 9. julija, pa bo odprla 63. filmski festival v Pulju in tako pokazala tudi posebno pozornost na ženske moči v filmskem ustvarjanju, ki jih izpostavlja letošnji festival.

Njen igrani celovečerni prvenec Dekle (The Girl, 1968) je prvi madžarski film, ki ga je režirala ženska. Kot prva ženska je nase opozorila tudi na Berlinskem festivalu, kjer je s filmom Posvojitev (Adoption, 1975) prejela zlatega medveda in pritegnila mednarodno pozornost. Z naslednjimi filmi se je potrdila kot vodilna režiserka feministične usmeritve. V Cannesu je prejela nagrado FIPRESCI za film Devet mesecev (1976), leta 1984 pa grand prix za Dnevnik mojim otrokom (Diary for My Children), film, ki je bil na Madžarskem v bunkerju dve leti. Črno-beli Dnevnik o vrnitvi mlade ženske v domovino, da bi odkrila, kakšnim strahotam je pobegnila, preiskuje medsebojne vplive osebnih zgodb in zgodovine, je nadaljevala v barvni seriji polavtobiografskih filmov Dnevnik mojim ljubimcem, Dnevnik mojim staršem in Mala Vilma: Zadnji dnevnik.

Mészárosova bo tudi posebna gostja letošnje Puljske retrospektive, na kateri bodo prikazali pet njenih filmov: Posvojitev, Dnevnik mojim otrokom, Dnevnik mojim ljubimcem (1987), Dnevnik mojim staršem (1990) in Nepokopani mrtvec (2004), življenjsko zgodbo komunističnega voditelja madžarske revolucije leta 1956 Imreja Nagyja.

Posebna pozornost madžarski režiserki in scenaristki bo namenjen tudi poudarek letošnjega festivala, ki v fokus poudarja ženski prispevek filmski umetnosti. Ženske filmske dosežke izkazuje tudi program festivala, ki je večinoma, predvsem pa v hrvaškem in mednarodnem programu, kar v polovici primerov delo ustvarjalk. Ustvarjalkam se bodo posebej posvetili tudi s pogovorom v okviru profesionalnega programa na temo žensk v evropskem in hrvaškem filmu.