Okoli Triglava se plete cel niz pripovedk. V njegovo severno steno sta začrtani dve bajeslovni skrivnosti. Zlatorogove police in sfinga – stražar doline, ki vodi k Triglavu. Foto: Rožle Bregar
Okoli Triglava se plete cel niz pripovedk. V njegovo severno steno sta začrtani dve bajeslovni skrivnosti. Zlatorogove police in sfinga – stražar doline, ki vodi k Triglavu. Foto: Rožle Bregar
Ante Mahkota in Peter Ščetinin
Ante Mahkota in Peter Ščetinin: davnega leta 1966 se je Mahkota s Sfingo spopadel že desetič, Ščetinin pa prvič. Čeprav sta imela zaledje v rivalskih plezalnih društvih, sta uspešno združila moči, premagala steno - in začela prijateljstvo, ki je močno še danes. Foto: Ana Jurc

Mednarodna žirija v zasedbi Alda Audisia (Italija), Bena Hvale (Slovenija), Igorja Kollerja (Slovaška), Johna Porterja (Velika Britanija) in Tadeja Goloba (Slovenija) je med prijavljenimi filmi glavno nagrado mesta Domžale podelila francoskemu filmu iz kategorije narava in kultura z naslovom Potovanje na konec zime avtorjev Anne Veronique in Erika Lapieda.

Slovenski film Sfinga avtorjev Vojka Anzeljca in Gregorja Kresala je dobil nagrado občinstva in posebno pohvalo žirije, ki je o slovenskemu filmu zapisala, da "so trenutki, ko se tradicija sreča s sedanjostjo, in slovenski film Sfinga, posnet v severni triglavski steni, živo in domiselno prikazuje takšne trenutke skozi dva vzpona, ki ju ločuje 30 let".

Skrivnostni obraz triglavske stene
Sfinga je veljala za najskrivnostnejši del Triglavske stene, obenem pa je tudi zgodba njunih glavnih junakov, Anteja Mahkote in Petra Ščetinina. Slovenski alpinistični legendi sta leta 1966 prvič preplezali njen kamniti "obraz", tristometrski gladki steber tik pod robom stene, ki je do tedaj predstavljal nerešljivo uganko za številne alpiniste. Smer je pomenila najtežji tehnični vzpon v Sloveniji, ki je zavidanja vreden tudi z današnjega vidika.

Skoraj trideset let pozneje sta Sfingo povsem prosto preplezala Gregor Kresal in Miha Kajzelj. Tako smo Slovenci še enkrat dobili svojo najtežjo gorsko smer, tokrat preplezano brez tehničnih pripomočkov.

Film po nekaj uvodnih dokumentarnih odlomkih razvije dve vzporedni časovnici, v letih 1966 in 1995, in tako zabriše tridesetletni prepad med ekspedicijama Mahkota/Ščetinin in Kresal/Kajzelj ter med njima - tudi s pomočjo spektakularnih posnetkov iz vertikale in kančkom nadrealizma - potegne zanimive vzporednice. Prvi par v filmu igrata brata Anže in Miha Marenče, drugega pa kar resnična akterja tega nevarnega podviga.

Deset projekcij na dan
V kategoriji alpinizem je nagrado prejel ameriški film z naslovom Švicarski stroj, v kategoriji plezanje britanski film Pinnacle, v kategoriji gore, šport in avantura ameriški film Leteti ali umreti, v kategoriji gorska narava in kultura pa francoski film Dolma, tam na koncu sveta. Podeljena je bila tudi nagrada za najboljši kratki gorniški film, ki je pripadla nemškemu filmu Najdaljša pot. V petih festivalskih dneh so si obiskovalci lahko ogledali kar 50 filmskih projekcij.

Letošnji festival se sicer po besedah organizatorjev lahko pohvali s povečano vsebino, glavno novost pa je predstavljal otroški program. Zaradi dobrega sprejema organizatorji razmišljajo o prikazu animiranih filmov z otroško in mladinsko gorniško vsebino.