S prireditvijo v dvorani Slovenske kinoteke so danes že sedmič odlikovali svoje člane za izreden prispevek na področju podnaslovnega prevajanja. Žanrske nagrade za izjemne dosežke na področju podnaslovnega prevajanja pa so prejeli Andreja Kurent, Ana Grmek, Igor Divjak, Vesna Žagar in Ana Bohte.

Kot so zapisali v društvu, seznam dokumentarnih oddaj, celovečernih in kratkih filmov, ki jih je Suzana Čižman Prosenc prevedla v angleščino, spominja na obujanje zgodovine slovenske televizijske in filmske produkcije. Foto: Televizija Slovenija

Suzana Čižman Prosenc prejme nagrado za življenjsko delo za izjemen prispevek k predstavljanju slovenske filmske in televizijske umetnosti v tujini. Kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, spada med tiste prevajalce, ki podpisujejo prevode slovenskih filmov in oddaj v tuje jezike. Ti prevajalci so, kot so zapisali v društvu, "resnični ambasadorji slovenske filmske umetnosti in pogosto odločilno vplivajo na uspeh slovenskih umetnin v tujini, bodisi na festivalih, predvajanjih ali pri prodaji tujim distribucijskim in televizijskim hišam".

Med filmskimi deli, ki jih je prevedla, je več filmov Metoda Pevca, med drugim Aleksandrinke. Produkcijska hiša Vertigo

Na RTV Ljubljana, kot se je tedaj imenovala nacionalna RTV hiša, je Suzana Čižman Prosenc prišla leta 1976, pri 21 letih, kjer je pozneje med drugim delala v službi za mednarodno sodelovanje kot dopisnica. Prevajala in brala je turistične napotke za radijsko hišo, pozneje pa začela delati na TV Slovenija – v službi za informiranje tujine in zunanjepolitični redakciji.

Prevajala je oddaje Svet poroča in Slovenski magazin. Delala je kot referentka za uvoz in izvoz programov na TV, kjer je v slovenskem prostoru orala ledino, predstavljala slovenske filme in oddaje v tujini in se trudila, da bi kljub zelo skromni denarni produkcijski in propagandni podpori tujce prepričala, da so ti izdelki vredni pozornosti.

Sodelovala je tudi s slovenskimi neodvisnimi producenti in v angleščino prevajala scenarije od začetka nastajanja do končne različice, kar je zlasti pomembno pri koprodukcijah, ki jih je iz leta v leto več. Marsikdaj je na podlagi bogatih izkušenj in poznavanja zahtev in pričakovanj tujih trgov sodelovala z avtorji in producenti oddaj in filmov že pred snemanjem in v času končne obdelave, piše v obrazložitvi.

Seznam dokumentarnih oddaj, celovečernih in kratkih filmov, ki jih je Suzana Čižman Prosenc prevedla v angleščino, spominja na obujanje zgodovine slovenske televizijske in filmske produkcije, so zapisali v društvu. Na seznamu so filmi Metoda Pevca Aleksandrinke, Dom, Lahko noč, gospodična, Pod njenim oknom, Vaje v objemu in Jaz sem Frenk, dokumentarec Toma Križnarja in Maje Weiss Nube 2, mladinska filma Gremo mi po svoje 1 in 2 Mihe Hočevarja in številni drugi.

Pet nagrad v žanrskih kategorijah
Poleg nagrade Brede Lipovšek za življenjsko delo so podelili tudi pet nagrad v žanrskih kategorijah.

Nagrado za prevod igranega celovečernega filma v slovenščino je za film Neruda, ki življenje čilskega nobelovca popisuje skozi policijske kartoteke, dobila Andreja Kurent, saj, kot piše v utemeljitvi, "suvereno sledi režiserjevim asociativnim preskokom" in tako "neprestano prehaja v različne jezikovne registre, iz visokega v nizki in iz formalnega v pogovorni in sanjski slog".

Ana Grmek je prejela nagrado za prevod igrane nadaljevanke v slovenščino, in sicer britanske nadaljevanke Beseda na a. Dialogi so zgoščeni kot v angleščini, a kljub temu odražajo svojstven humor, pri tem pa verodostojno podajajo govor avtističnega dečka Joeja, so zapisali v utemeljitvi.

Žanrske nagrade za izjemne dosežke na področju podnaslovnega prevajanja za leto 2019 društvo med drugim namenja Andreji Kurent, ki je nagrajena za slovenski prevod igranega celovečernega filma Neruda režiserja Pabla Larraina. Foto: IMDb

Letos aprila smo lahko spremljali filozofski dvoboj Sreča: kapitalizem proti marksizmu med Slavojem Žižkom in Jordanom Petersonom. Prevajalec oddaje Igor Divjak si je po mnenju komisije za svoje delo prislužil nagrado v kategoriji prevoda dokumentarne oddaje s področja družboslovja in humanistike v slovenščino, kajti prevod je bil terminološko natančen kljub obsežnosti snovi, ki sta se je dotaknila nastopajoča (od filozofije do politične ekonomije, literarne zgodovine, psihologije, zgodovine znanosti), in kratkemu roku (ta je bil potreben, da gledalci v prvovrstnem užitku v živo nismo preveč zaostajali), hkrati pa poljudno razumljiv.

Filozofski dvoboj Sreča: kapitalizem proti marksizmu med Slavojem Žižkom in Jordanom Petersonom. Foto: YouTube

Z nagrado za prevod sinhronizirane celovečerne risanke v slovenščino društvo opozarja na posebno skrb za jezikovno okolje najmlajših, pa tudi zahtevno tehniko govornega oživljanja risanih junakov usta na usta. To nagrado je prejela Vesna Žagar za prevod filma Bikec Ferdinand. "Njen jezik je svež, iskriv in nevsiljivo nagajiv, smo slišali, znala se je približati otroku, hkrati pa spoštljivo do knjižne tradicije prenesti tudi humor ciljnega jezika."

Nagrada za prevod slovenskega dokumentarnega filma v tuji jezik – na prevajanje v nasprotno smer se prepogosto pozabi – pa je šla v roke Ane Bohte za prevod oddaje Neuvrščeni migranti na sončni strani Alp: Slovenec po izbiri. "Njen prevod izkazuje izredno veščost, ki se kaže v odtenkih, kot je recimo ta, da v angleščino uvaja znake priučene slovenščine ter verodostojno upošteva izrazje samoupravne Jugoslavije," so že zapisali pri DSFTP-ju.