Slovenski režiser Olmo Omerzu je nagrado za režijo koprodukcijskega filma Zimske muhe, ki jo je prejel na 53. filmskem festivalu v Karlovih Varih, označil za
Slovenski režiser Olmo Omerzu je nagrado za režijo koprodukcijskega filma Zimske muhe, ki jo je prejel na 53. filmskem festivalu v Karlovih Varih, označil za "lepo popotnico, ki bo pospremila film v kinematografe". Foto: EPA
false
Sonja Prosenc med režiranjem filma Zgodovina ljubezni. Foto: Katja Goljat

Film bo v redni distribuciji na Češkem od 6. septembra, dobil je tudi že veliko povabil na festivale.

Proces spreminjanja naivnih sanj
"Ker je to nagrada za režijo, je to zame velika potrditev, da film funkcionira oz. da sta v film vložena delo in trud zdaj na neki način povrnjena,"
je dejal Omerzu.

Omerzu je za zgodbo, ki prikazuje proces spreminjanja naivnih sanj in iskanje nove perspektive realnosti, poleg nagrade za režijo dobil tudi posebno omembo ekumenske žirije, so po sklepni slovesnosti sporočili s festivala.

V kinodvorane na Poljskem, Slovaškem in v Sloveniji
Film Zimske muhe spremlja navihanega, samozavestnega Maro in malce čudaškega Heduša, ki se odpravita dogodivščinam naproti v ledena prostranstva. Zgodba – preden se konča na policijski postaji – pripoveduje o izmuzljivih vezeh fantovskega prijateljstva in neukrotljivi želji po doživetjih. Film je nastal v češko-slovensko-poljsko-slovaški koprodukciji.

Film bo šel po režiserjevih napovedih za zdaj tudi v kinodvorane na Poljskem, Slovaškem in v Sloveniji.

Omerzu pripravlja kratek film, ki ga bodo začeli snemati januarja. S Petrom Pycho, ki je napisal tudi scenarij za Zimske muhe, pa končujeta celovečerni scenarij, je o nadaljnjih načrtih povedal Omerzu.

Posebna omemba žirije Sonji Prosenc
Na festivalu so v uradnem tekmovalnem programu nagradili tudi slovensko režiserko Sonjo Prosenc. Za film Zgodovina ljubezni, ki je nastal kot prva koprodukcija med Slovenijo, Norveško in Italijo z avtorji in igralci iz vseh treh držav, je dobila posebno omembo žirije.

"Že povabilo mojega drugega celovečerca v glavni tekmovalni program enega največjih in najstarejših filmskih festivalov v Evropi sem doživela kot veliko čast in poklon. Vesela sem, da je žirija v filmu videla neko kakovost, ki so jo želeli posebej izpostaviti, in upam, da bo to samo še lepša popotnica za nadaljnjo pot filma," je zapisala režiserka.

Njen film sledi Ivi, ki med žalovanjem za materjo, umrlo v nesreči, odkrije njeno skrivno razmerje z opernim dirigentom Erikom. Ko preboli prvo razočaranje in občutek izdaje, ugotovi, da lahko z Erikom deli svojo izgubo. Kot je pojasnila režiserka, je želela narediti filmski potret dekleta in njene družine, ki se zaznamovana z odtujenostjo spopada z bolečino izgube, in to ob nekem novem spoznanju o umrli osebi.

Celota, ki bi ji lahko rekli filmska izkušnja
Po njenih besedah je vizualna komponenta bistveni del filmskega jezika. "Rada čim več uporabljam vse vidike, ki jih filmski medij ponuja; vizualno pripovedovanje skupaj z zvokom, igro, narativnim okvirjem. Vse te komponente je treba zložiti kot enakovredne dele sestavljanke, ki se šele skupaj povežejo v tisto celoto, ki bi ji lahko rekli filmska izkušnja. Ker takšne vrste filma ne enačim zgolj z zgodbo, kaj šele z dialogi, je za to izkušnjo seveda najbolj primeren kino," je še pojasnila Prosenčeva.