Dnevi, ki jih bomo v tem obdobju preživeli doma, so lahko tudi priložnost za ogled najrazličnejših filmov in oddaj, za katere nam ob vsakdanjem tempu zmanjkuje časa. Program, ki ga v teh dneh pripravlja Televizija Slovenija, nas bo popeljal na različne konce sveta, najprej pa v galerije.
Oziroma v čas renesanse, med umetnine velikega Michelangela. Jutri ob 14.10 ga bo na 1. programu TV Slovenija predstavila britanska dokumentarna serija Veliki slikarji na malem zaslonu. Avtorji odmevne serije so kar petnajst let zbirali informacije o življenju in umetnostni dediščini največjih likovnih umetnikov: to so Leonardo, Manet, Munch, Vermeer, Matisse, Rembrandt, van Gogh, impresionisti, Goya, Renoir, Bosch, Monet in prvi v vrsti Michelangelo. Vedno so bili navzoči na odprtjih razstav in gledalcu ustvarili občutek, da je del občinstva, del vodenega ogleda po muzejih oziroma galerijah. O umetnikih pa pripovedujejo tudi poznavalci njihovih opusov.
Epizoda pod naslovom Michelangelo – Ljubezen in smrt se sprehodi po 89-letnem življenju enega največjih umetnikov v zgodovini. Pri tem obišče kapele in muzeje Firenc, Rima in Vatikana ter druge zbirke v Evropi. Še danes se moramo za marsikatero vedenje o Michelangelovem življenju zahvaliti Giorgiu Vasariju, prav tako slikarju, ki je v svojih znamenitih Življenjih popisal življenja in delo mojstrov, ki jih je najbolj cenil. Tudi ustvarjalci serije so se, podobno kot to z veliko mero previdnosti počne tudi umetnostnozgodovinska stroka, naslonili na Vasarijev zapis, podrobnosti iz Michelangelovega življenja pa osvetljujejo tudi s pomočjo biografije Ascania Condivija. Skozi pripovedi in mnenja različnih gostov bodo bolje spoznali Michelangelove vidnejše umetnine – kip Davida, ki je prvi monumentalni akt v renesansi in največji kip po antiki, ganljivo Pieta v cerkvi sv. Petra v Vatikanu, poslikavo v Sikstinski kapeli in grobnico papeža Julija II. ter tudi manj znana dela.
Sprehod po Sečoveljskih solinah
Ob 17.50 si lahko prav tako na Prvem programu ogledate dokumentarno oddajo Naravni parki Slovenije: Krajinski park Sečoveljske soline. Stare so morda že blizu tisoč let. Ročna pridelava soli poteka danes le še na polovici nekdanjih solinskih površin, saj je večji del območja Sečoveljskih solin prepuščen naravnim spremembam in zavarovan kot edinstven krajinski park. To je mokrišče z izjemno bogato biološko raznolikostjo in svojevrstno ekologijo in kot tako uvrščeno tudi na seznam mokrišč mednarodnega pomena v okviru Ramsarske konvencije. Oddaja popelje torej po parku, ki je odličen primer sožitja med gospodarsko dejavnostjo in varovanjem narave in ohranja povezani naravno in kulturno dediščino.
Glasba v EPK-ju
Večerni Opus, ki ga pripravlja Darja Korez Korenčan, se tokrat ustavlja na Reki, letošnji Evropski prestolnici kulture. V tamkajšnjem HNK-ju Ivana Zajca bodo prvič izvedli Wagnerjevo operno dramo Tristan in Izolda, ki velja za enega najpretresljivejših glasbenih spomenikov ljubezni. V reškem Muzeju pomorstva in zgodovine pa so odprli zanimivo razstavo, ki je posvečena 150-letnici rojstva Franja Kresnika, reškega zdravnika in goslarja, predvsem pa največjega poznavalca cremonske gradnje godal. Tako so na razstavi na ogled Stradivarijeve in Guarnerijeve violine, poleg njih pa tudi violine Franja Kresnika. V oddaji bomo spoznali tudi dirigenta Marka Ozbiča z zanimivo mednarodno kariero.
Temna stran razkošja
V torek ob 20.00 bo na Drugem programu francoska dokumentarna oddaja Temna stran razkošja pokazala na spregledane okoliščine, v katerih nastajajo luksuzni usnjeni izdelki. Priznanim podjetjem prinašajo tudi do 70-odstotni delež, a od kod izvira to usnje? Večino surovine obarvajo na razmeroma majhnem območju v Toskani v Italiji, kjer najbolj umazana in nevarna dela za neprimerno plačilo opravljajo priseljenci. Te lastniki obratov povrhu še pogosto ustrahujejo, pretepajo in tako utišajo zahteve po pravičnejši obravnavi. Med razkošnimi izdelki so še vedno zelo zaželeni tudi izdelki iz krzna. Največ kož industriji krzna priskrbijo na Kitajskem, kjer vsako leto na neprimerno urejenih farmah pokončajo okoli 70 milijonov živali. Raziskovalna dokumentarna oddaja razkriva bedo, ki se skriva za bliščem trga z razkošnim blagom.
V torek ob 21.40 bo sledil dokumentarni film Nova Planica, ki bo pričaral zgodovino doline pod Poncami vse do nastanka novega nordijskega centra. To slovensko mitsko lokacijo spoznavamo v podobah bogatega arhivskega gradiva in na posnetkih gradnje centra in planiške narave. Pogovori z legendami slovenskega športa, arhitekti, novinarji in poznavalci planiške zgodovine odkrivajo doslej še neznana dejstva o Planici in pričajo o njeni izjemnosti.
Film tedna bo Lucia de B, nizozemska biografska kriminalna drama, posneta po resničnih dogodkih. Mlada pomočnica nizozemskega državnega tožilca spravi za zapahe medicinsko sestro, ki je obtožena, da je serijska morilka. Vendar se kmalu po prvi preiskavi pojavijo dvomi in novi dokazi, ki utegnejo dokazati obtoženkino nedolžnost. Napeta zdravstveno-sodna drama je posneta po resnični zgodbi, ki je razburila evropsko javnost. Film tedna lahko, kot vselej, ujamete v sredo ob 20.05 na Prvem programu.
Pogled v svet iz domačih naslanjačev
Tudi o oddajnikih se da povedati marsikatero dobro zgodbo. Navsezadnje so nam v 20. stoletju omogočili pogled v svet iz domačih naslanjačev. O teh pripoveduje dokumentarni feljton Oddajniki in (dobre) zveze, ki ga lahko v sredo ujamete na 2. programu. Zgodba o velikih stolpih, parabolah in zanesenjakih, ki so jih gradili, sega v davno leto 1924, ko je Marij Osana v Ljubljani začel poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je na direkciji Pošte sestavil kar sam. Oddajniki so imeli pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Med drugo svetovno vojno so omogočali delovanje nezakonite radijske postaje Kričač, sredi petdesetih let pa tudi javni televizijski program. Prelomen je bil 14. februar 1965, ko je začel na Krvavcu delovati prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami. Prve oddaje v barvah smo lahko gledali leta 1966. Prav zato so oddajnike poimenovali "okno v svet", saj je prek njih skozi televizijske zaslone prihajal svet v slovenske domove. Pomembno vlogo so imeli tudi med vojnami, med drugo svetovno vojno so bili tarča nacističnih sil, v zadnji osamosvojitveni pa jugoslovanske armade. Ta je med desetdnevno vojno napadla šest glavnih in najpomembnejših oddajnikov in jih močno poškodovala. Vsak med njimi nosi svojo zgodbo, bodisi zaradi zgodovinskega, strateškega ali kakšnega drugega pomena. Danes v dobi hitre digitalizacije se je njihova vloga spremenila in večina jih je že ugasnila. 100-odstotno deluje le še Krvavec in kmalu bodo oddajniki postali le še spomin nekega drugega časa.
Rusija iz zraka
V četrtek Televizija Slovenija vabi na potovanje po največji državi sveta. Rusko-nemška dokumentarna serija Rusija iz zraka: Od Urala do severnega ledu gledalca popelje od gorovja do polarnega severa in od Belega morja do Vladivostoka – na poti pa približa rusko evropsko dediščino, bogastvo Sibirije in lepoto obal Arktike in Tihega oceana. V drugem delu dokumentarne serije bomo pobliže spoznali Sibirijo. Med drugim si bomo ogledali Bajkalsko jezero, ki je pol leta prekrito z ledom, skalne gmote na Manpupunjorski planoti, gorovje Altaj, Novosibirsk, rusko tajgo in tundro ter izvedeli, kakšna naravna bogastva se skrivajo v Sibiriji.
Kon Tiki in Moja noč pri Maud
V petek čaka gledalce dvojni filmski odmerek. Ob 20.00 bo na Drugem programu na sporedu Kon Tiki, ki pripoveduje o znameniti 7.000 kilometrov dolgi norveški odpravi na splavu čez Tihi ocean leta 1947. Ob 23.05 pa je v kinotečnem terminu na ogled romantična klasika, ki nežno zbada tiste s predsodki in fantazijami, Moja noč pri Maud, s katero se poklanjajo stoletnici rojstva francoskega cineasta Érica Rohmerja.
Sedmi pečat
Sobotni sedmi pečat prinaša Limonado, pretresljiv film Ioane Uricaru, ki kaže temne plati ameriškega sna in skorumpiranost sistema, ki je v času Trumpovih izpadov verjetno še veliko brutalnejši kot v filmu.
Zadnje poglavje nadaljevanke V imenu ljudstva
V nedeljo bodo zadnji del dočakali spremljevalci nadaljevanke V imenu ljudstva. Ob 22.20 bo na Prvem programu sledil Pritisk, švedski celovečerni dokumentarec, ki razkrije, kako multinacionalni kapitalski skladi poglabljajo stanovanjsko krizo v urbanih sredinah povsod po svetu. Prvotne stanovalce vlagatelji postopoma izrinjajo iz sosesk, z oddajo in preprodajo stanovanj pa nato mastno služijo. Običajnim ljudem postanejo v takšni situaciji najemnine preprosto nedosegljive.
Zgodba o pionirju rokenrola
Na Drugem programu bodo ob 20.55 na svoj račun prišli ljubitelji glasbe. Na ogled bo britanski dokumentarni film o pionirju rokenrola Chucku Berryju, glasbeniku, ki je postavil temelje tej zvrsti. Režiser Jon Brewer pripoveduje zgodbo od pevčevih težav z zakonom, ko je bil še najstnik, do tega, ko si je sam ustvaril družino in bil kljub zvezdništvu predvsem družinski človek. Njegovi nadarjenosti in karizmi pritrdijo tudi v filmu zbrane izjave drugih glasbenih velikanov – Johna Lennona, Keitha Richardsa, Stevena Van Zandta, Alicea Coopra in drugih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje