Tatiče omenjamo zato, ker so med filmoma določene vzporednice. Parazit je zgodba o družini nižjega razreda, ki skuša svoj družbeni status izboljšati tako, da se infiltrira v bogato gospodinjstvo.

Radostni Bong Joon-ho z zlato palmo. Foto: Reuters

Zgodovinska zmaga za Mati Diop
Drugo najvišje priznanje festivala, nagrado grand prix, je s prvencem Atlantics osvojila Mati Diop. Diop, ki je pisala zgodovino kot prva temnopolta režiserka v tekmovalnem sporedu canskega festivala v zgodovini, v filmu tematizira begunsko krizo skozi oči ženske, ki je bila ločena od svojega partnerja.

Nagrado za najboljšo režijo je prejel kultni belgijski par, brata Jean-Pierre in Luc Dardenne. Njun film Mladi Ahmed (Le jeune Ahmed) je zgodba o islamskem ekstremizmu – spremlja usodo radikaliziranega belgijskega najstnika, ki načrtuje umor svojega učitelja.

Tekma za nagrado žirije je bila očitno tako tesna, da je ostalo neodločeno: razdelila sta si jo dva filma z močnim političnim nabojem – Les Misérables (Ladj Ly) in Bacurau (Kleber Mendonça Filho).

Mati Diop je nagrado prejela kar iz rok Sylvestra Stallona, ki je v Cannesu predstavljal peti del Ramba. Foto: Reuters

Najboljša igralka je postala Britanka Emily Beecham za vlogo v filmu Little Joe. V znanstvenofantastični srhljivki avstrijske režiserke Jessice Hausner Beecham igra znanstvenico, ki z genetskim inženiringom vzgoji posebno rožo, cvet, ki s svojim vonjem osrečuje ljudi. Kritiki sicer težko pričakovanega filma niso najtopleje sprejeli ("Razpoloženjski film, katerega razpoloženje ne vodi nikamor," so o njem zapisali v The Guardianu.)

Na drugi strani je seveda še najboljši igralec: letos je to španski veteran Antonio Banderas, ki je še enkrat nastopil v filmu enega svojih najzgodnejših mentorjev, Pedra Almodovarja. Nagrado mu je prinesla Almodovarjeva semiavtobiografska drama Dolor y gloria (Pain and Glory). "Ljudje mislijo, da živimo na rdeči preprogi, ampak to ni res," je izjavil v svojem zahvalnem govoru. "Trpimo in se žrtvujemo – v vsakem igralcu je ogromno bolečine. A obenem je tudi zmagoslavje, in to je moja noč zmagoslavja." Občinstvu je obljubil tudi, da "najboljše šele prihaja".

Najboljši igralec je postal Antonio Banderas. Foto: Reuters

Francozinja Céline Sciamma je nagrado za najboljši scenarij osvojila z lezbično zgodovinsko dramo Portrait de la jeune fille en feu / Portrait of a Lady on Fire, ki prek zgodbe o slikarki v 18. stoletju raziskuje vprašanje ženskega pogleda v zahodni umetnosti nekoč in danes.

Najboljši prvenec je gvatemalski film
Nagrada Camera d’Or, ki jo posebna žirija podeljuje za najboljši filmski prvenec, potuje v Gvatemalo. Cesar Diaz je v drami Nuestras Madres (Naše matere) spletel zgodbo o mladem antropologu, ki poskuša najti sled za svojim očetom, v državljanski vojni izginulim gverilcem.

Najboljši "poseben pogled" za brazilsko zgodovinsko melodramo
Nagrada un certain regard, ki poskuša osvetliti malo manj konvencionalne dosežke filmske umetnosti in je ena najuglednejših lovorik festivala, je že v petek odpotovala v Brazilijo. Nevidno življenje Euridice Gusmao je zgodba o dveh sestrah in o preprekah, ki jih srečujeta v mačistični brazilski družbi petdesetih let prejšnjega stoletja.

Režiser Karim Ainouz je v svojem zahvalnem govoru nagrado opisal kot "sporočilo upanja" v težkih časih za brazilski film. Ob tem je treba vedeti, da je brazilski desničarski predsednik Jair Bolsonaro napovedal vojno "kulturnemu marksizmu" in oklestil sredstva ministrstva za kulturo, zaradi česar se ustvarjalci bojijo, da bo v Braziliji kmalu praktično nemogoče snemati filme.

Brazilski režiser Karim Ainouz z nagrado un certain regard. Foto: Reuters

Filmska revija Variety je Nevidno življenje Euridice Gusmao opisala kot "čudovito melodramo o ženskah, ki nikoli ne izgubita neodvisnosti svojega duha"; zgodba je podana v "sijajnih teksturah, močno zasičenih barvah in razkošni zvočni pokrajini".

Na čelu žirije un certain regard je bila libanonska režiserka in igralka Nadine Labaki, ki je s socialno dramo Kafarnaum lani v Cannesu osvojila veliko nagrado žirije. Poudarila je, da odločitev za zmagovalca ni bila politična, da pa vseeno pošilja jasno sporočilo. "Vsako priznanje na tako visoki ravni odmeva toliko močneje."

Igralka Chiara Mastroianni, ki je hčerka legendarnih igralcev Marcella Mastroiannija in Catherine Deneuve, je nagrado un certain regard dobila v igralski kategoriji: v filmu Chambre 212 režiserja Christopha Honoréja igra žensko, ki jo tare vprašanje, ali se je odločila prav, ko je odkorakala iz svojega zakona.

Chiara Mastroianni je potomka dveh igralskih veličin, Marcella Mastroiannija in Catherine Deneuve. Foto: Reuters

Med bolj kontroverznimi nagradami festivala je posebna nagrada žirije un certain regard, ki je pristala pri Špancu Albertu Serri. Njegova provokativna zgodovinska drama Liberté, ki na ekspliciten način popisuje orgiastično noč libertincev na francoskem podeželju v 18. stoletju, je marsikoga razburila – med nazornimi prizori je veliko ljudi odkorakalo s premiere.

Slovenska udeležba
V Cannesu so bili tudi letos prisotni Slovenci. Na odprtju programa Cannes Directors' Fortnight so prikazali kratki igrani film The Right One, pri katerem je sodelovala slovenska avtorica in režiserka Urška Djukić. Slovenski filmski center je na filmski tržnici v Cannesu predstavil štiri celovečerce, v mednarodni vasi se je slovenska kinematografija predstavila v paviljonu jugovzhodnoevropske kinematografije. Letošnji "producent na potezi" je Rok Biček na čelu produkcijske hiše Cvinger Film.

NAGRAJENCI 72. FESTIVALA V CANNESU
Zlata palma: Parasite, r. Bong Joon-ho
Grand prix
: Atlantics, r. Mati Diop
Nagrada žirije: Les Misérables, r. Ladj Ly IN Bacurau, r. Kleber Mendonça Filho
Najboljša režija: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne za Le jeune Ahmed / Mladi Ahmed
Najboljša igralka: Emily Beecham v Little Joe
Najboljši igralec: Antonio Banderas v Dolor y gloria / Pain and Glory
Najboljši scenarij: Céline Sciamma za Portrait de la jeune fille en feu / Portrait of a Lady on Fire
Posebna omemba: It Must be Heaven (r. Elia Suleiman)
Nagrada camera d’Or
(za najboljši prvenec): Nuestras madres / Naše matere, r. Cesar Diaz
Kategorije un certain regard

Najboljši film: A Vida Invisível de Eurídice Gusmão / Nevidno življenje Eurídice Gusmão, r. Karim Aïnouz
Nagrada žirije: O que arde / Fire Will Come; r. Oliver Laxe
Najboljša vloga: Chiara Mastroianni v Chambre 212
Najboljša režija: Kantemir balagov za Dylda / Beanpole
Posebna nagrada žirije: Liberté; r. Albert Serra
Posebna omemba žirije: Jeanne / Ivana Orleanska; r. Bruno Dumont

Nagrade filmskih kritikov združenja Fipresci
V tekmovalnem sporedu: It Must be Heaven (r. Elia Suleiman)
V sporedu un certain regard: Beanpole (r. Kantemir Balagov)
V sporedu programov Directors' Fortnight / Teden kritikov: The Lighthouse (r. Robert Eggers)