Po 18 tisoč letih se da na školjko še vedno igrati, so ugotovili znanstveniki. Doslej je za najstarejši primerek školjke kot glasbila veljala šest tisoč let stara školjka iz današnje Sirije. Foto: AP/Carole Fritz
Po 18 tisoč letih se da na školjko še vedno igrati, so ugotovili znanstveniki. Doslej je za najstarejši primerek školjke kot glasbila veljala šest tisoč let stara školjka iz današnje Sirije. Foto: AP/Carole Fritz

Školjko v velikosti dlani, ki je pritegnila pozornost znanstvenikov, je hranil Naravoslovni muzej v francoskem Toulousu. Izsledke njenega podrobnejšega preučevanja je v tem tednu objavila revija Science Advances.

Veliko školjko iz vrste tritonov so leta 1931 odkrili v jami Marsoulas in jo nato shranili v muzejski zbirki ter "pozabili nanjo". Do zdaj je veljalo, da je služila kot ceremonialna posoda za pitje.

Šele nedavno so jo znanstveniki spet prinesli iz arhivov in jo v francoskem nacionalnem središču za znanstveno raziskovanje podrobneje analizirali. Izkazalo se je, da je bila uporabljana kot glasbeni instrument.

V članku je pojasnjeno, da školjki manjka vrh, kar po mnenju znanstvenikov ni naključje: najverjetneje je bil namenoma odstranjen, da bi bilo mogoče na školjko igrati. Novodobni hornisti so na školjko zaigrali tone C, visoki C in D.

"Nova ugotovitev nas opominja, da so bila življenja ljudi v pradavnini veliko bogatejša in kompleksnejša od zgolj lova na divjad in kamnitega orodja," je komentirala arheologinja Margaret Conkey z Univerze v Kalifoniji. Foto: Carole Fritz

Morda tudi pobarvana in z ustnikom
V školjki je nekaj vreznin, našli pa so tudi sledi rdečega pigmenta, kar lahko kaže na to, da je bila simbolični objekt. Znanstveniki so napovedali, da bodo školjko analizirali še s 3D-modeli, saj sumijo, da je bil nanjo nameščen tudi ustnik.

Jama Marsoulas se nahaja v francoskih Pirenejih, na njenih zidovih pa so v 19. stoletju odkrili več prazgodovinskih poslikav.

Slovenski primat
Najstarejše ohranjeno glasbilo na svetu je, kot vemo, shranjeno v Narodnem muzeju Slovenije. Piščal, izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, je bila najdena med izkopavanji v najdišču Divje babe blizu Cerknega. Stara je 60 tisoč let in je edina odkrita piščal na svetu, ki jo je izdelal neandertalec. Odkritje je pomembno, ker potrjuje, da je bil neandertalec že razvito duhovno bitje, sposobno umetniškega ustvarjanja.