Pesem mnogi povezujejo s tem zgodovinskim dogodkom, čeprav jo je najbrž navdihnil film Stanleyja Kubricka 2001: A Space Odyssey iz leta poprej, piše DPA.

Glasbena založba Parlophone/Warner se je odločila počastiti to obletnico izida prve uspešnice Davida Bowieja (1947-2016) tako z vnovičnimi kot tudi novimi izdajami. Kot osrednjo velja omeniti The Mercury Demos, komplet z vinilno izdajo (LP box), ki iz arhiva obuja zgodnje posnetke tedaj še neznanega britanskega glasbenika.

Bogata izdaja The Mercury Demos. Foto: Discogs

Plošča vsebuje deset pesmi, posnetih v dvojcu s kitaristom Johnom "Hutchom" Hutchinsonom, ki je prispeval tudi kot spremljevalni vokal. Pesmi sta v Bowiejevem stanovanju spomladi leta 1969 ujela na trak v enem posnetku s kolutnim snemalnikom Revox.

Ob glasbi izdaja prinaša še njune kratke dialoge, posnete ob tej priložnosti, beremo na spletni strani arhiva Davida Bowieja. Space Oddity je prva pesem te zbirke in tudi njena tako rekoč surova verzija že vsebuje nezaustavljiv magnetizem glasbene stvaritve o v vesolju izgubljenem in brezupno lebdečem astronavtu, torej kultnem Majorju Tomu.

John "Hutch" Hutchinson in David Bowie. Foto: Discogs

Prvi prepričljivi na odru ustvarjeni lik
Dotični lik je bil za Bowieja vedno pomemben, imel ga je za svoj talisman in se k njemu vračal skozi vso kariero, saj ga je videl kot "prvi prepričljivi lik, ki ga je ustvaril na odru". Ta pesem je tudi edina s sveže izdaje, ki je bila v tej verziji že ponujena v posluh javnosti, in sicer v kompletu Sound + Vision leta 1989.

Ti Bowiejevi zgodnji posnetki, kot sta denimo nežni pesmi v duhu britanskega folka Janine ali An Occasional Dream ‒ kakršne so bile na njegovem neuspešnem prvencu leta 1967, ko se še ni spogledoval z glam rockom zgodnjih 70. let ‒ pomenijo precejšnje slušno razodetje. Demoposnetke iz leta 1989 sicer prevevata sramežljivost in negotovost tega mladega glasbenika, vendar tudi njegovo že takrat veliko bogastvo melodij.

Naslovnica maja letos izdanih Clareville Grove Demos. Foto: Discogs

Nedavno izdani LP box je oblikovan kot replika originalne škatle posnetkov na traku z naslovi pesmi, izpisanimi v Bowiejevem rokopisu, med drugim pa vsebuje tudi spremno besedilo Marka Adamsa. Dotični demoposnetki pa so Bowieju odprli vrata založbe Mercury Records, pod okriljem katere je nato leta 1970 izšel njegov tretji album The Man Who Sold The World.

Clareville Grove Demos
Maja letos je na prodajne police prišla izdaja Clareville Grove Demos v obliki treh singlov v manjši škatli, ki vsebuje šest pesmi, posnetih s Hutchinsonom v Bowiejevem stanovanju v Clareville Grovu v Londonu januarja 1969. Izbor pesmi, objavljenih v okviru te izdaje, se deloma prekriva z Mercury Demos, in tudi te zaznamuje duh folk glasbe.

Naslovnica izdaje 50th Anniversary Edition, ki je izšla en dan po 50. obletnici prvotne izdaje. Foto: Discogs

50th Anniversary Edition
Space Oddity v vsem njenem sijaju predstavlja tudi izdaja 50th Anniversary Edition z dvema vinilnima singloma, ki se torej tudi že z naslovom poklanja jubileju. Prva plošča vključuje Space Oddity (Original Mono Single Edit) in Wild Eyed Boy From Freecloud (Original Mono Single Version), druga pa miksa teh dveh pesmi, za katera je poskrbel sam Tony Visconti, Bowiejev dolgoletni producent. Ta set je izšel 12. julija, torej en dan po 50. obletnici prvotne izdaje.

Space Oddity je bil namreč prvič izdan 11. julija 1969 kot singel, hkrati pa je bila prav ta pesem uvodna na njegovem drugem albumu, naslovljenem preprosto David Bowie. Ta melanholična stvaritev je zaslovela kot BBC-jeva neuradna himna pristanka Apolla 11 na Luni. Vendar šele po tem, ko se je kapsula s tremi astronavti ‒ v nasprotju z Majorjem Tomom ‒ varno vrnila na Zemljo.

Prva Bowiejeva uspešnica na obeh straneh Atlantika
Pesem, napisana leta 1968 in večkrat posneta v obliki demoposnetka, je postala Bowijeva prva uspešnica na obeh straneh Atlantika. V Združenem kraljestvu je bila leta 1969 peta na glasbenih lestvicah, 15. v ZDA leta 1973 ter nato še prva v Združenem kraljestvu leta 1975.

Odzvanjala pa je tudi že v vesolju, saj je kanadski astronavt Chris Hadfield leta 2013 na mednarodni vesoljski postaji posnel video s priredbo te nenavadne astronavtske sage.