Letos mineva 110 let od rojstva Antona Dermote, ob tej priložnosti pa, tudi v spomin na brata Leopolda in Gašperja, proslavljajo Dermotovo leto in urejajo mežnarijo, v kateri je družina nekoč živela.

Četrtega junija je minilo 110 let od rojstva Antona Dermote, opernega in koncertnega pevca, orglavca in pedagoga. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je bilo zato mogoče slišati dragocen arhivski posnetek Dermotove pripovedi o lastni bogati življenjski in umetniški poti. Nastal je leta 1986, tri leta pred umetnikovo smrtjo. Vabljeni k poslušanju.
Anton Dermota (1910–1989). Foto: Kropa.org
Anton Dermota (1910–1989). Foto: Kropa.org

"Želimo si, da bi prerasla v neke vrste glasbeni, kulturni in izobraževalni center," je o stavbi, ki jo bodo skušali postopoma obnavljati in napolniti z različnimi kulturnimi dejavnostmi, dejal predsednik društva Kultura-Natura Slovenija Slavko Mežek. Objekt bo posvečen predstavitvi življenja treh pevcev in siceršnjemu fenomenu kroparske glasbene, predvsem pevske tradicije.

Gre za mežnarijo iz 18. stoletja, v kateri so Dermotovi nekoč živeli. Precej let je zapuščena propadala, zdaj pa so se v društvu Kultura-Natura Slovenija z župnijo dogovorili za 25-letno skrbništvo nad stavbo, ki jo želijo znova oživiti in ji dati novo vsebino, pravi Mežek.

Baročna stavba stoji ob podružnični cerkvi kroparske Matere Božje. Pritličje so v zadnjih tednih že očistili in delno uredili. Za nadaljnje urejanje pobirajo prostovoljne prispevke, kot vstopnice za dogodke pa lahko služijo tudi sadike trajnic in grmovnic, ki jih nato zasadijo na cvetličnem vrtu ob Dermotovi klopi. Ta obiskovalce ob lepem razgledu na Kropo vabi k poslušanju glasbenega ustvarjanja bratov Dermota.

Trije glasovi ene družine
Anton Dermota (1910–1989) je bil 40 let prvi tenor dunajske državne opere. Leopold Dermota (1912–1992), ki je v tujih pevskih enciklopedijah zapisan kot Leo Cordes, je pel v Salzburgu, Innsbrucku in v Dunajski ljudski operi, po upokojitvi pa se je vrnil v Kropo, kjer je bil oskrbnik Kovaškega muzeja. Gašper Dermota (1917–1969) je bil solist ljubljanske opere in ustanovni član Slovenskega okteta, v katerem je pel od leta 1951 do 1966.

Dogodke Dermotovega leta Gibanje za ohranjanje slovenske kulturne in naravne dediščine / krajine Kultura-Natura Slovenija pripravlja skupaj z Ustanovo za razvoj Lipniške doline, Kovaškim muzejem v Kropi in z Župnijo Kropa. Končni program je sicer zaradi pandemije koronavirusne bolezni 19 precej prilagojen, kljub temu pa so že izvedli nekaj glasbenih večerov.

Na začetku junija je potekal prvi dogodek, na katerem so brali odlomke iz knjige in poslušali posnetke iz bogate diskografske zapuščine Antona Dermote ter njegove žene, pianistke Hilde Dermota. Konec junija so pripravili drugi večer, tretji večer ciklusa Dermotovo leto, ki je bil ta ponedeljek, pa so na dan, ko mineva 51 let od njegove smrti, posvetili Gašperju Dermoti.

V prvi polovici septembra bodo v nekdanji hiši pevske družine pripravili prvi pevski konec tedna za mlade pevce, 3. oktobra pa še dogodek s spominom na Leopolda Dermoto. Kot pravi Mežek, lahko pritličje služi kot kulturna rezidenca, v prihodnje pa bi na tej lokaciji na temo kulture, etnologije in raziskovanja flore ter favne pod Jelovico lahko gostili tudi šolarje.

Nedeljsko operno popoldne: Anton Dermota: Tisoč in en večer (Des Grieux)

Slovenec, ki je na Dunaju pustil opazne pevske sledove
Do konca leta nameravajo v sklopu Dermotovega leta izvesti še en dogodek, ki je bil načrtovan že junija, a je bil zaradi pandemije odpovedan. To bo odprtje Dermotove spominske sobe v slovenskem kulturnem centru in hotelu Korotan na Dunaju. Kot pravi Mežek, bo to še eno sporočilo o Kroparju, Slovencu, ki je na Dunaju pustil še danes opazne pevske ustvarjalne sledove.