Kulturno društvo Glasbena matica Ljubljana je bilo nagrajeno za svoj velik prispevek k razvoju slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob svoji 140. obletnici "tudi danes predstavlja dober obet za ohranjanje in razvoj slovenske izvirne glasbene ustvarjalnosti", piše v utemeljitvi reda. Nekako s tem namenom je bilo društvo leta 1872 tudi ustanovljeno. Cilj je bil ob sicer tedaj prevladujoči nemški kulturi zavarovati in spodbuditi slovensko glasbeno življenje, in tako je društvo postalo središče slovenske glasbene vzgoje. Pod svoje okrilje je sprejelo poklicne in ljubiteljske glasbenike ter začelo zbirati ljudske pesmi in izdajati slovenske skladbe.
Desetletje pozneje so pod okriljem Glasbene matice Ljubljana ustanovili glasbeno šolo, nekaj let zatem pevski zbor, nato pa še prvo Slovensko filharmonijo in Orkestralno društvo ter konservatorij. Z zadnjim je Glasbena matica Ljubljana izpolnila tudi svoj najpomembnejši cilj - omogočiti izobraževanje poklicnih glasbenikov. S številnimi dogodki, ki jih je društvo prirejalo, je njegov vpliv segel široko v slovenski kulturni prostor. Po zgledu Glasbene matice Ljubljana so ustanavljali šole tudi drugje na Slovenskem, založba društva pa je bila največja glasbena založba v celotnem južnoslovanskem prostoru.
Čeprav danes drugačna, pa ostaja Glasbena matica Ljubljana zvesta svojemu poslanstvu - razvijati slovensko glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost ter posebno skrb nameniti vokalni glasbi, piše v utemeljitvi.
Muzikolog s posebnim odnosom do glasbene kulture
Z redom za zasluge je predsednik Türk odlikoval vodilno osebnost slovenske muzikološke znanosti Primoža Kureta, od leta 1988 rednega profesorja za svetovno glasbeno zgodovino in zgodovino slovenske glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer ves čas posebno odgovornost izkazuje tudi glasbenopedagoški stroki in usposabljanju učiteljev. Njegov odnos do glasbene kulture se je izrazil tudi ob vsebinski prenovi glasbenega šolstva, pri kateri je sodeloval kot predsednik nacionalne komisije.
"Kuret je s svojim obsežnim znanstvenim in raziskovalnim opusom močno obogatil tudi slovensko glasbeno bibliografijo in tako prihodnjim rodovom glasboslovcev zagotovil pomembna študijska gradiva. Je avtor številnih raziskav, monografij in strnjenih pregledov o slovenski glasbeni preteklosti, njenih znamenitih osebnostih in ustanovah, pa tudi o njeni umeščenosti v svetovne glasbene tokove in dogodke. V svojih delih je ovrednotil pomen slovenske glasbene ustvarjalnosti v prizadevanjih Slovencev za lastno kulturno identiteto v preteklosti," je zapisano v utemeljitvi.
Kot uspešen organizator je Kuret uresničil tudi letošnje že 27. slovenske glasbene dneve, ki so - kot še piše v utemeljitvi - postali "častitljiva in spoštovana glasbena institucija, katere spiritus agens je Primož Kuret s svojo neizmerno predanostjo glasbi, zlasti slovenski".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje