Cvetna nedelja bo tako tudi v znamenju posebnega evroradijskega dneva, ki se na 3. programu Radia Slovenija, programu Ars, začne ob 11. uri in traja vse do poznih večernih ur.

V živo

Postni čas in dogodki velikega tedna že od nekdaj navdihujejo glasbene ustvarjalce. Dela, povezana s tem časom, najdemo v najrazličnejših glasbenih tradicijah, v glasbi današnjega časa in preteklih obdobij, celo v starodavnih krščanskih napevih in ljudski glasbi. Morda najpogostejše so uglasbitve svetopisemskih besedil o Kristusovem trpljenju in z njim povezane srednjeveške latinske sekvence oziroma pesmi slednice Stabat mater dolorosa – Mati žalostna je stala. Tudi danes, na cvetno nedeljo, boste v izvedbah imenitnih glasbenikov in zasedb med drugim slišali nekaj tovrstnih uglasbitev, ki so jih podpisali Johann Sebastian Bach, Alessandro Scarlatti in Arvo Pärt, ne bodo manjkali niti vokalna glasba pravoslavne liturgije in pretežno baročna instrumentalna dela.

Rusija: Moskovski sinodalni zbor in njegov umetniški vodja, častni umetnik Rusije Aleksej Puzakov. Foto: Osebni arhiv Alekseja Puzakova
Rusija: Moskovski sinodalni zbor in njegov umetniški vodja, častni umetnik Rusije Aleksej Puzakov. Foto: Osebni arhiv Alekseja Puzakova

Glasbeno popotovanje po Evropi bomo ob 11.05 začeli s posnetkom koncerta Moskovskega sinodalnega zbora. Leta 1721 ustanovljeni zbor prav letos praznuje jubilejno 300. obletnico ustanovitve. 14. januarja letos je pod vodstvom Alekseja Puzakova, glasbenika z nazivom Častni umetnik Rusije, nastopil v Mednarodnem centru uprizarjajočih umetnosti v Moskvi. Na koncertu, ki ga je pripravil Ruski radio Orfej in je bil hkrati tudi otvoritveni dogodek letošnjega Božičnega festivala duhovne glasbe v Moskvi, je zbor predstavil izbrana vokalna dela pravoslavne glasbene tradicije, ki se navezujejo na božični in postni čas. Spored so tako spletala dela Alekseja Lvova, Georgija Sviridova, Sergeja Rahmaninova, Petra Iljiča Čajkovskega, Aleksandra Grečaninova, Pavla Česnokova, Nikolaja Golovanova in drugih mojstrov glasbe pravoslavne obredne liturgije, med glasbenimi točkami pa bo povezovalka Olga Kordjukova podrobneje predstavila tudi bogato, včasih burno zgodovino Moskovskega sinodalnega zbora.

Češka: Ansambel Collegium Marianum s solistkama Hano Blažíkovo (sopran) in Markéto Cukrovo (alt) med izvedbo Scarlattijeve uglasbitve Stabat Mater. Foto: Collegium Marianum
Češka: Ansambel Collegium Marianum s solistkama Hano Blažíkovo (sopran) in Markéto Cukrovo (alt) med izvedbo Scarlattijeve uglasbitve Stabat Mater. Foto: Collegium Marianum

Drugi koncertni dogodek je prispeval Češki radio Vltava. Opoldne bo namreč na vrsti koncert ansambla Collegium Marianum. Ansambel, ki je pod vodstvom svoje umetniške vodje, flavtistke Jane Semerádove nastopil 5. oktobra lani v praški cerkvi svetih Simona in Jude, sodi med najvidnejše tovrstne zasedbe srednjeevropskega prostora; izvaja pretežno glasbo 17. in 18. stoletja, v omenjeni cerkvi pa tudi sicer redno prireja koncerte starejše glasbe. K sodelovanju je kot posebni gostji povabil dve ugledni češki pevki, sopranistko Hano Blažíkovo in altistko Markéto Cukrovo, ki sta se kot solistki predstavili v uglasbitvi sekvence Stabat Mater Alessandra Scarlattija. Koncert je bil sprva predviden za lanski velikonočni čas, a je bil zaradi pandemije nato odpovedan. Jeseni so njegov program povezali s septembrskim praznikom Žalostne Matere Božje, katerega liturgična besedila vključujejo tudi odlomke srednjeveške sekvence Mati žalostna je stala. To mistično besedilo italijanskega frančiškana Jacoponeja da Todija je med drugimi leta 1724 uglasbil tudi Neapeljčan Alessandro Scarlatti, ki je tako izpolnil naročilo reda manjših bratov – bratovščine vitezov Žalostne Matere Božje. Delo je bilo na koncertu izvedeno skupaj z instrumentalno glasbo francoskega skladatelja Pierra-Gabriela Buffardina in Antonia Vivaldija.

Nizozemska: Vokalni ansambel Collegium Vocale iz Genta, Kraljevi orkester Concertgebouw in dirigent Philippe Herreweghe med generalko v sloviti amsterdamski dvorani Concertgebouw. Foto: Peter Tollenaar
Nizozemska: Vokalni ansambel Collegium Vocale iz Genta, Kraljevi orkester Concertgebouw in dirigent Philippe Herreweghe med generalko v sloviti amsterdamski dvorani Concertgebouw. Foto: Peter Tollenaar

Osrednje dejanje današnjega posebnega dne bo posredni prenos koncerta iz Amsterdama, na programu Ars se bo začel ob 13. uri. Na sporedu je tradicionalna izvedba enega izmed pasijonov Johanna Sebastiana Bacha, ki jo prav vsako cvetno nedeljo pripravi Kraljevi orkester Concertgebouw. To bogato tradicijo je leta 1899 uvedel Willem Mengelberg. Za njim sta jo prevzela Eduard van Beinum in Eugen Jochum, Nicolaus Harncourt jo je nadaljeval od sredine 70. do poznih 80. let prejšnjega stoletja, vendar je uvedel tudi novost – izvedbe Pasijona po Janezu je začel izmenjevati z izvedbami Pasijona po Mateju, vsako peto leto pa namesto Bachovih mojstrovin na cvetno nedeljo izvedejo drug, "novejši" Pasijon. Letos bomo prisluhnili Pasijonu po Mateju Johanna Sebastiana Bacha, ki bo zvenel v izvedbi mednarodno uveljavljenih solistov, Nizozemskega otroškega zbora, zbora Collegium Vocale iz Genta in Kraljevega orkestra Concertgebouw, vodil jih bo legendarni dirigent Phillippe Herreweghe.

Vatikan: Člani vokalnega ansambla De Labyrintho med vatikanskimi vrtovi. Foto: De Labyrintho
Vatikan: Člani vokalnega ansambla De Labyrintho med vatikanskimi vrtovi. Foto: De Labyrintho

Posebni dan Cvetna nedelja Evropske zveze radijskih postaj se bo ob 16.05 nadaljeval koncert, ki ga je ponudil Vatikanski radio. Poslušali bomo člane vokalnega ansambla De Labyrintho, ki so nastopili 11. januarja v dvorani Vnebovzetja Vatikanskega radia. Slišali bomo njihovo poustvaritev Žalostink preroka Jeremije manj znanega italijanskega poznorenesančnega mojstra Marc'Antonia Ingegnerija.

Uro pozneje bo na vrsti posnetek Litovskega radia, in sicer koncert Mestnega zbora Jauna muzika iz Vilne, godalnega kvarteta Mettis in violončelista Povilasa Jacunskasa, ki so 14. marca nastopili v cerkvi sv. Katarine v Vilni. Koncertni program je sestavljala pretežno glasba angleškega skladatelja Johna Tavenerja, ki so ga močno navdihovale religiozne teme in misticizem. Skozi leta je njegova glasba postajala vedno bolj spiritualna, kontemplativna in priljubljena pri poslušalcih po vsem svetu. Od leta 1990 je iskal navdih pri številnih svetovnih religijah, celo pri ameriški staroselski spiritualnosti. Spored bo dopolnjevala glasba Maxa Richterja in Vidmantasa Bartulisa.

Bolgarija: Zbor stolne cerkve sv. Nedelje v Sofiji. Foto: Vesela Iggnatova
Bolgarija: Zbor stolne cerkve sv. Nedelje v Sofiji. Foto: Vesela Iggnatova

Po kratkem predahu boste lahko ob 18.30 poslušali Cerkveni pevski zbor stolne cerkve sv. Nedelje iz Sofije, ki ga vodi dirigent profesor Miroslav Popsavov. Koncert, ki ga je ponudil Bolgarski radio, je potekal 21. novembra leta 2019, na bolgarski pravoslavni praznik Prikazanja Bogorodice v templju. Ta dan je zaznamovala tudi 140. obletnica moškega pevskega zbora sofijske stolne cerkve sv. Nedelje. V liturgičnem letu bolgarske pravoslavne cerkve pa je 21. november tudi dan krščanske mladine in krščanskih družin.

Velika Britanija: Zbor BBC Singers in dirigent Eric Whitacre v londonski koncertni dvorani Milton Court. Foto: Mark Allan/BBC
Velika Britanija: Zbor BBC Singers in dirigent Eric Whitacre v londonski koncertni dvorani Milton Court. Foto: Mark Allan/BBC

Posebni evroradijski dan Cvetna nedelja na programu Ars bo ob 20. uri sklenil koncert zbora BBC Singers. Posnetek je nastal leta 2017 v cerkvi svete Marije Magdalene v Tauntonu, v Veliki Britaniji, v posebno ponudbo Evroradia ga je posredoval tretji radijski program BBC-ja. Dogodek je bil del mestne proslave ob 40. obletnici obstoja gledališča Brewhouse. Zbor BBC Singers in priložnostni instrumentalni ansambel, sestavljen iz angleških glasbenikov, je ob tej priložnosti vodil Eric Whitacre, ki se je na koncertu predstavil v dvojni vlogi skladatelja in dirigenta. Prvi del so namreč sestavljala tri njegova zborovska dela, v drugem delu pa je zazvenel Pasijon Arva Pärta.