Bojan Adamič
Ob stoti obletnici rojstva Bojana Adamiča je rezultat na dlani: med slovenskimi glasbeniki se komaj kateri lahko meri z njegovim ustvarjalnim in poustvarjalnim delom. Tudi z njegovo umetniško osebnostjo redki. Adamičeva dejanja in glasba ostajajo živi. Foto: BoBo
Koncert ob 100-letnici rojstva Adamiča

Koncert je bil v ponedeljek, 12. marca, ob 20.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Poleg Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija so nastopili še gostje Oto Pestner, Nuška Drašček, Anja Bukovec in Hinko Haas. Dirigent je bil Žare Prinčič. Koncert je bilo v neposrednem prenosu mogoče spremljati na 1. programu Radia Slovenija.

Celovečerni koncert del letošnjega jubilanta je razkril mojstrovo izjemno široko območje delovanja in ustvarjanja. Izbor del je vtkan v šest programskih sklopov kot metafora oz. simbol za šest desetletij ustvarjanja glasbe.

Podelili smo tudi nekaj parov vstopnic. V nagradni igri ste lahko sodelovali na Facebooku. Nagradno vprašanje pa se je glasilo: V KATEREM SLOVENSKEM KRAJU SE JE PRED 100 LETI RODIL BOJAN ADAMIČ?

Z MMC-jem grejo na koncert Teja Rot, Nuša Florjančič, Jože Rozman, Franc Kuharič in Martina Verč. Izžrebancem čestitamo!
Šest desetletij posvetil slovenski glasbi
Kljub številnim gostovanjem se je Bojan Adamič (1912–1995) vseskozi posvečal slovenski glasbi. Resnično dobrih šest desetletij. Rojen je bil tik pred prvo svetovno vojno (1912), po izbruhu druge, 1941, je diplomiral pri Antonu Ravniku na ljubljanski glasbeni akademiji (z Lisztovim klavirskim koncertom v Es-duru, spremljal pa ga je orkester Akademije pod vodstvom prav tako absolventa Sama Hubada).

Že med vojno, na osvobojenem ozemlju v Beli krajini, je ustanovil pihalno godbo glavnega štaba NOV-a, iz nje pa sta se po številnih spremembah razvila Vojaški orkester Ljubljana in tudi Plesni orkester Radia Ljubljana (PORL). Komaj poldrugi mesec po osvoboditvi je orkester, ki ga dandanes poznamo kot Big Band RTV Slovenija, igral pri ponovnem odprtju Postojnske jame.

Orkester je Adamič vodil vse do leta 1961 in mu v tem času pridobil sloves najboljšega ansambla v državi in ta ugled potrjeval s posnetki in koncerti doma in na tujem. Iz PORL-a je odšel Adamič naravnost v zgodovino slovenske glasbe; postal je vodilni skladatelj filmske in zabavne glasbe v tedanji skupni državi, za to pa je 1979. leta prejel Prešernovo nagrado.

Obenem je bil v obdobju 1962−1966 stalni gost dirigent velikega orkestra Doma JNA v Beogradu, gostovanja pa so ga vodila vse do Brazilije (za Arsena Dedića je leta 1968 napisal popevko Adriana in jo predstavil na festivalu v Riu de Janeiru).

Koncert ob 100-letnici rojstva Adamiča