Za okroglo obletnico se je na včerajšnjo prireditev I B T Z (Igor Bodi Tukaj Zdaj) v ljubljanski Kino Šiška Vidmarju prišlo poklonit cel kup znanih obrazov iz glasbenega, novinarskega in političnega sveta. Pa tudi čisto navadni oboževalci nastopajočih skupin, ki si jim je uspelo rezervirati brezplačno vstopnico za razprodani dogodek. Medtem ko so na drugem koncu mesta trije predsedniki ob izbrani pijači in jedači gostili sedmo silo, je bila Vidmarjeva "fešta" veliko manj formalna. Namesto finega vina je teklo pivo, namesto državniških nagovorov so z odra udrihali ostri ritmi punka, namesto črnih 'gvantov' pa usnjeni jopiči in "bulerji".
"Ratal smo debeli, stari pankerji"
Kljub zelo natančno zastavljenemu urniku nastopov, ki je bil nujen, da se je devet nastopajočih sploh lahko zvrstilo na odru v štirih urah, se je dogajanje začelo s slabe pol ure zamude. Skupina Buldog je za uvod zgolj z zgoščenko zbranim ironično odpela "zdej ratal smo debeli, stari pankerji", sledil pa je uvodni nagovor, ki ga je v čast slavljenca in "kvaritelja mladine" Vidmarja spisal novinar Ali Žerdin.
Tempo koncertov in menjanja skupin na odru je bil bliskovit. Staroborci slovenskega punka, mnogi okrepljeni in osveženi z mlajšimi "kadri", so na odru odgodli vsak po pet ali šest pesmi in prepustili mesto sledečim glasbenim kolegom, med kratkimi premori pa so predvajali starejše ter novejše Vidmarjeve TV-posnetke.
Plišaste igrače za Otroke socializma
Koncertni vrtiljak so začeli Kuga v ska maniri in z grenkim humorjem, prvič pa je dvorana eksplodirala, ko so na oder pridrveli Pankrti z uvodnimi akordi pesmi Lepi in prazni. Naslednji so bili z "igrali bodo za otroke kapitalizma pod odrom" napovedani Otroci socializma, ki so norijo ob Pankrtih malce umirili s svojo "razštelano" glasbo in skoraj govorjenimi besedili. Očitno pa ima skupina nekaj zagretih oboževalk s smislom za humor, saj so jih sredi koncerta na odru zasule s plišastimi igračkami in srčki. Zakaj prav njih? "Ker so seksi," je smeje komentiral eden izmed obiskovalcev.
Novinar Esad Babačić je ob nastopu svoje skupine Via Ofenziva kar vnaprej opozoril, da bo slišati veliko kletvic in po nekaj pesmih nostalgično pripomnil: "Kako je fajn fušat kot včasih! Zato pa je bilo fajn takrat!" Komaj so Via Ofenziva ob navdušenju občinstva odigrali še svojo slovensko različico pesmi Lili Marlen, ki jih je v starih časih spravila v težave, je bil že čas za novo menjavo na odru. Veliko evforijo so s svojim punk'n'rollom povzročili Lublanski psi (s poslovnežem Matjažem Gantarjem na bas kitari) in mlajše generacije pod odrom uspešno spravili v divji pogo ples. Tisti malo starejši so se med rajanjem raje držali malce bolj v ozadju dvorane, katere tla so postajala vedno bolj lepljiva od politega piva.
Diploma NSK za slavljenca
Zadnjo napovedano trojico nastopajočih so začeli Industbag, edina neljubljanska skupina večera, in v triozasedbi agresivno in učinkovito "odžagali" svojih nekaj pesmi. Pred nastopom Niet je bil slavljenec Vidmar prvič opažen pred vhodom v dvorano, medtem ko je skupina začenjala s staro uspešnico Depresija in povzročila prve "stagedive" najbolj zagretih obiskovalcev, ki so se z odra metali v občinstvo kot po tekočem traku.
Preden so na za njihove potrebe preurejeni oder stopili Laibach, za številne zvezde večera, je bilo okoli šanka slišati pripombe v slogu "Kaj dela tehnobend na punkkoncertu?". A Laibach so s svojim temačnim ambientalnim in vizualno dodelanim pristopom lepo zaokrožili uradni del večera.
Končno je bil čas, da se tudi skromni Igor Vidmar pokaže na odru. Ob okrogli obletnici mu je kolega Peter Mlakar v imenu države NSK podelil naslov diplomiranega politologa. Slavljenec se je v kratkem nagovoru zahvalil vsem, za konec pa so mu za rojstni dan zapele še posebne gostje, garažni ženski pevski zbor Kombinat, in tako se je večer končal s priložnosti in slavljencu primernim refrenom "viva anarhizmo" in v zrak dvignjenimi pestmi "kombinatk".
Kaj so povedali na in o koncertu I B T Z ob 60. rojstnem dnevu Igorja Vidmarja:
Igor Dernovšek - Niet
"Če bi rekel za vse prej, kar je bilo in vse kar je za nami. Mega. Fajn mi je te bende slišati po dolgem času, srečati ljudi, ki so nekoč ustvarjali neko močno sceno – so jo ustvarili. Nostalgični dogodek."
Pavel Gantar – predsednik DZ
"Ja, seveda, gre za druženje s starimi prijatelji - z Igorjem Vidmarjem, z ljudmi, ki so se zbirali v Škucu in Forumu v osemdesetih in devetdesetih letih in me prav veseli, da sem našel toliko prijetnih ljudi.
Mislim, da je punk odgovor na neko družbeno in kulturno nezadovoljstvo konec sedemdesetih let. Takrat je vladala kar precejšnja represija in nezadovoljstvo, ki se je lahko izrazilo s pomočjo rocka, v tem primeru punka. Lahko bi rekli, da je bil punk neke vrste glasbena artikulacija družbene kritike konec sedemdesetih let in uvod v civilno družbo ter razvoj civilne družbe v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Imel je zelo pomembno vlogo in v Sloveniji je ta vloga panka precej zanemarjena, čeprav jo nekateri poznajo."
Franci Kek – oče Rock Otočca
"Dve stvari (so me privabile v Kino Šiška op. n.). Ena je, da sem prišel čestitat Igorju Vidmarju za vse, kar je naredil, drugič pa nabor nastopajočih.
Se pa spomnim, da ko je bil prvi Rock Otočec leta 1976, se je začel pank v Angliji, ko je bil na vrhuncu v Sloveniji, 1983, je bil drugi Rock Otočec. Polovica teh bendov pa je nastopila na drugih Rock Otočcih, ki so bili od leta 1997 naprej."
Saša Lošić – glasbenik
"Sem prva generacija sarajevskega punka iz začetka 80 let. In so pravzaprav vsi ljudje, ki so danes tu nastopili, ljudje, ki jih zelo spoštujem. Moj najljubši bend so bili in so Pankrti, nato Otroci socializma, Ljubljanski psi ... Vse njihove plošče imam še danes. Vse je bilo danes emocionalno in sem hvaležen tistemu, ki je bil pobudnik tega večera. Mislim, da bi moralo biti več takšnih dogodkov v prihodnosti.
V tem trenutku, ko vsi postajamo binarni ljudje – humans različica 2.0 – bi se morali spomniti večkrat preteklosti, lepih stvari, ki so inicirale prihodnost. Da ne postane ta zgodovina mutant, ampak da se ve, da je včasih obstajala ena lepa scena v Ljubljani, Sloveniji, v nekdanji Jugoslaviji.
Slovenska scena je bila prazgodovina vse misleče scene ex-jugoslovanskega rock'n'rolla, ki je trdila, da ex-jugoslovanski rock'n'roll ni samo glasba, ampak da v vsem tem obstaja še nek koncept."
Goran Lisica – Fox (direktor založbe Dallas)
"Jaz pripadam tej generaciji, tej sceni, tako da ni bilo bolj logičnega kraja, na katerem bi danes bil. Punk se ni obdržal. To je bila neka revija vsega, kar se je nekoč dogajalo in ne nekaj česar še živo. To je bil takšen muzejski eksponat danes. Razen skupine, ki je še vedno aktivna, to je Laibach. To čisto drugi nivo, to se takoj vidi. To je bend, ki razvojno živi naprej."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje