V programu praznovanj iz lanskega leta, ki ga bodo izvedli letos, so napovedovali številne glasbene dogodke, predstave, razstave in druge prireditve. Foto: AP
V programu praznovanj iz lanskega leta, ki ga bodo izvedli letos, so napovedovali številne glasbene dogodke, predstave, razstave in druge prireditve. Foto: AP

Organizacijo dogodka je prevzel poseben odbor, program pa bo vezan na lanski osnutek. Za obletnico bo vlada namenila 90.000 evrov, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

V New Yorku je bil Caruso stalni član Metropolitanske opere. Foto: AP
V New Yorku je bil Caruso stalni član Metropolitanske opere. Foto: AP

Odboru bo predsedoval Franco Iacono, za častnega predsednika pa so imenovali dediča slovitega tenorista in njegovega soimenjaka Enrica Carusa.

V programu praznovanj z lanskega leta, ki ga bodo izvedli letos, so napovedovali številne glasbene dogodke, predstave, razstave in druge prireditve. Dogajanje bo še posebej pestro ob 2. avgustu, dnevu 100. obletnice smrti tenorista svetovnega slovesa, se pa prireditelji zavedajo omejitev zaradi epidemije.

Neapeljska pesem O sole mio
Caruso se je rodil 25. februarja 1873 v Neaplju, odraščal je veliki in revni družini.

Z nastopanjem po ulicah je družini pomagal do preživetja, znanje pa je pridobival v cerkvenem zboru. Nekateri strokovnjaki so si še danes edini, da je bil najsijajnejši tenorist vseh časov, znan po odločni interpretaciji vlog. Poleg arij je prepeval tudi ljudske pesmi, prav po njegovi zaslugi je v svetu denimo zaslovela neapeljska pesem O sole mio.

Operne arije prvič na ploščah
Med njegovimi najbolj odmevnimi vlogami se omenjata Canio v Leoncavallovi operi Glumači in Radames v Verdijevi Aidi. Pel je v Milanu, Neaplju, Londonu in New Yorku.

V New Yorku je bil tudi stalni član Metropolitanske opere, velja tudi za prvega pevca, ki je operne arije posnel na plošče. Po hudi bolezni je umrl pri 48 letih v Neaplju, njegovega pogreba v neapeljski baziliki se je udeležilo več tisoč ljudi.